DRUŽINA KREVELJ V IZGNANSTVU V NEMČIJI

#izgnanci

Družino Krevelj so izgnali Nemci 1. novembra 1941 z Dunaja št. 6 nad Krškim. Izgnani so bili oče Alojz (1900), mama Marija, roj. Prevejšek (1905) in otroci: Jožefa (1928), Marija (1930), Ladislav (1932) in Albin (1936).

Najprej so bili izgnani v taborišče Haynau v Šleziji. V taborišču so bili nastanjeni v sobi, kjer je bilo več družin, ki so bile ločene le z zasilnimi pregradami iz rjuh.

Oče Alojz je bil zelo upornega značaja. Ker ni hotel pozdravljati z zaukazanim nacističnim pozdravom Heil Hitler, temveč je pozdravljal z navadnim Guten Tag, je za kazen opravljal najtežja fizična dela ob vzdrževanju železniških prog. Poveljniki v taborišču so se menjavali. Eni so bili kruti, drugi so bili bolj človeški, kolikor jim je to omogočal sistem. Ko Alojz enkrat spet ni pozdravil poveljnika z nacističnim pozdravom, ga je le-ta okaral. Alojz je skesano poslušal pridigo do konca, nato pa ponižno in potihoma vprašal – Haben Sie ein Zigarett? (Imate cigareto?). Poveljnik se je namuznil in mu celo cigareto dal.

Mama Marija je delala v tovarni usnja v bližini taborišča. Ker je bila hrana v taborišču zelo skromna, je začela hujšati in ko so to videli nemški sodelavci v tovarni, so ji pogosto odstopili svojo malico.

Najstarejšo hčerko Jožefo je kmalu po prihodu v Haynau vzela k sebi zdravniška družina Grundmann za guvernanto svojim otrokom. Jožefa je hodila v taborišče k pouku, stikov s starši ni imela veliko, več se je videvala s sestro Marijo in bratom Albinom, ki je celo večkrat prišel v hišo Grundmanovih, da se je igral z njihovim najmlajšim sinom. Grundmannovi so imeli v pritličju hiše ordinacijo, kjer so opravljali tudi kirurške posege. Ker je bilo vedno več ranjencev s fronte, je gospodinja opravljala dela v ambulanti, gospodinjstvo pa je vodila služkinja, kateri je mlada deklica Jožefa pomagala. Večkrat je Jožefa pomagala zdravnikoma tudi v ordinaciji. Grundmannovi so posredno pomagali tudi družini Krevelj v taborišču. Ker so metali smetano z mleka v smeti, jih je Jožefa prosila, če jo lahko nese svoji družini v taborišče in to so ji dovolili. To so bili majhni, a pomembni dodatki pri njihovi prehrani.

Sin Ladislav ni prenesel hude lakote v taborišču, pravijo, da je po cele dneve lizal žlico v pričakovanju hrane, a te ni bilo. Kot osemletni fant je sam odšel za hlapca na kmetijo v bližini Haynaua.

S starši sta v taborišču ostala le mlajša hči Marija in najmlajši Albin. Albin je bil izjemno nadarjen otrok in je pomagal starejšim učencem pri učenju nemščine. Učitelji so ga zaradi hitrega obvladovanja učne snovi dajali za zgled drugim učencem. Nemščino je poučeval tudi odrasle izgnance v taborišču. Ker je bil zelo majhen in ni dosegel table, so mu pristavili stol, da je lahko pisal na tablo.

Iz Haynaua je bila družina jeseni 1943 premeščena v taborišče Gieboldehausen na Hannoversko. Tam je oče Alojz zopet opravljal dela na železnici. Dela je bilo veliko, saj so zavezniki bombardirali proge in so bila potrebna popravila in vzdrževanje vsak dan. Mama Marija je delala v tovarni streliva, hči Marija v mlekarni, Jožefa pa je delala v tovarni cigar, od kjer je za svojega očeta, strastnega kadilca, tihotapila cigare v taborišče. Še dobro, da je nikoli niso ujeli pri tem dejanju.

Taborišče Gieboldehausen je osvobodila anglo-ameriška vojska. Otroci so se kmalu naučili stavka  like you  in vojaki so jim s tankov metali žvečilne gumije, čokolade in druge dobrote. Ob repatriaciji so dali izgnancem in tudi družini Krevelj oblačila, obutev in razne hišne potrebščine, da so jih lahko odnesli na pot proti domu.

Družina se je vrnila na dom avgusta 1945. Zabojev z opremo, ki so jim jo dali zavezniki ob odhodu, niso nikoli dobili. Domov so prišli le z ročno prtljago. V njihovi hiši so imeli nemški naseljenci med vojno hlev in kar nekaj časa je trajalo, da so hišo očistili in uredili za bivanje družine. Življenje družine Krevelj je bilo prva leta po vojni celo težje, kot pred odhodom v izgnanstvo.

Gradivo in zgodbo o izgonu družine je prispeval sin Jožefe Krevelj por. Mikulič, Zlatko Mikulič.

Besedilo in fotografije pripravila: Irena Fürst, Muzej novejše zgodovine Slovenije, dislocirana enota Brestanica.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

%d bloggers like this: