BEGUNSTVO DRUŽINE MRNUH IN DEPORTACIJA FRANČIŠKE JERIN

Leopold Mrnuh je bil trgovec iz Toplic pri Zagorju. Poleti 1941 je srečal na avtobusu proti Domžalam Zofijo Farčnik, ki je z dvema otrokoma bežala pred Gestapom. Za pomoč ji je dal nekaj denarja. To je videl nekdo v avtobusu in ta ga je prijavil nemškim oblastem. Leopolda so nemško orožniki po prijavi aretirali in zaprli v trboveljski zapor.

Njegovo ženo Leopoldino in hčer Marijo-Mojco so Nemci septembra 1941 odpeljali v taborišče za izgon Rajhenburg, kjer sta čakali na moža oz. očeta, da bodo skupaj izgnani. Zaradi nezadostnih dokazov je bil Leopold iz zapora izpuščen, ženo in hčerko pa so Nemci iz taborišča izpustili.

V času, ko je bil v zaporu v Trbovljah, je Leopold spoznal sojetnika s katerim sta se dogovorila, da bosta v primeru, da ju izpustijo, sodelovala s partizani. A ta človek je bil dvojni agent, ki je delal za partizane in Gestapo. Leopold mu je dajal hrano in oblačila za partizane, a on ga je Gestapu izdal. Tako so Leopolda 30. avgusta 1942 aretirali in 2. oktobra 1942 je bil v Mariboru ustreljen kot talec.

Zaradi deportacij sorodnikov partizanov in ubitih talcev v letu 1942, so prišli orožniki po Leopoldovo ženo in hčer, ki pa ju niso našli. Marijo-Mojco je mama ob aretaciji očeta poslala v Gradec v Avstrijo k znancem, sama pa se je skrivala pri sosedih. Ko je videla, da ju iščejo, se je peš odpravila preko Trojan, Celja do Podčetrtka in nato preko Sotle na Hrvaško. Odšla je k bratu Albertu Jerinu, ki je bil že 1941 izgnan kot učitelj in je bil v Zagorskem selu. Marijo-Mojco je sestrična iz Gradca pripeljala nazaj v Slovenijo in jo odpeljala k družini Staroveški v Podčetrtek. Ti so jo pospremili do Bratkovca na Hrvaškem. Od tam se je deklica sama odpravila iskat mamo. S pomočjo dobrih ljudi je prišla do nje v Zagorsko selo. Ves čas vojne sta bili brez dokumentov. Pomagali so jima izgnanci, ki so sami živeli v težkih razmerah. Selili sta se iz kraja v kraj in večkrat za las ušli ustaškim racijam. Kot begunki sta bili v različni krajih na Hrvaškem, v Zagorskem selu, v Stenjevcu, v Vrabčah in v Zagrebu.

Konec vojne sta pričakali v Zagorskih selih, od kjer sta se ponovno peš vrnili nazaj v Zagorje.

Frančiška Jerin, ki je bila rojena 26. februarja 1880 v Zagorju, je bila sestra Leopoldine Mrnuh. Pred vojno je živela v skupnem gospodinjstvu s sestro in njeno družino. Ko je bil Leopold Mrnuh 2. oktobra 1942 v Mariboru ustreljen kot talec, je nemški okupator Frančiško Jerin odpeljal v internacijo. Ko je bila v taborišče Coburg na Spodnjem Bavarskem, so jo pri zavezniškem zavzemanju taborišča zadeli drobci granata in jo na mestu ubili.

Frančiško so najprej pokopali na coburškem pokopališču, po vojni pa so posmrtne ostanke prenesli na pokopališče v Neumarkt, kjer je pokopališče taboriščnikov.

V plašču, ki ga je imela Frančiška oblečenega ob napadu, je imela molitvenih, ki je poškodovan od eksplodirane granate.

Kovček, molitvenik in fotografije Frančiške Jerin so sorodnikom v domovino po končani vojni prinesli Bregarjevi iz Izlak, ki so bili skupaj z njo v taborišču Coburg.

Besedilo in fotografije pripravila: Irena Fürst, Muzej novejše zgodovine Slovenije, enota Brestanica.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

%d bloggers like this: