Nebodigatreba v podvozih

 

Pred začetkom glavne turistične sezone leta 1967 so se v Ljubljanskem dnevniku dotaknili slabe izkoriščenosti oglasnih vitrin v podvozih in podhodih – še enega problema, ki po njihovem mnenju ni v ponos tako urejenemu mestu, kot je Ljubljana.

 

MC6707_1: Ljubljana, julij 1967. Foto: Marjan Ciglič, hrani: MNZS.

MC6707_1: Ljubljana, julij 1967. Foto: Marjan Ciglič, hrani: MNZS.

 

K sami uporabnosti in urejenosti podvoza tako pod Celovško kot tudi takratno Titovo (danes Dunajsko) cesto niso imeli pripomb, nikakor pa si niso znali razložiti, zakaj v podvozih stojijo zastareli in od zoba časa že precej načeti oglasi.

” Vprašanje je zdaj in tega velja v našem primeru podčrtati, ali naj v poslovanju, ki zadeva propagandno in reklamno službo, išče ponudba povpraševanje ali obratno. Zdi se nam, da bi bilo umestneje, da bi lastnik tistih izložbenih oken ogledoval okoli za morebitnimi uporabniki tistega prostora v oknih v podvozu!” so bili kritični v Ljubljanskem dnevniku, kjer so dopustili, da gre za problem, ki verjetno zmoti le peščico ljudi.

 

MC6707_4: Ljubljana, julij 1967. Foto: Marjan Ciglič, hrani: MNZS.

MC6707_4: Ljubljana, julij 1967. Foto: Marjan Ciglič, hrani: MNZS.

(Objavljeno v časopisu Dnevnik, petek, 23. junij 2017)

Stolp sredi Tivolija

 

Naša dokumentacija vedno znova preseneča z novimi podobami Ljubljane. Tokrat objavljamo zanimiv posnetek, ki ga je s svojo fotografsko kamero ujel fotoreporter časopisne hiše Delo, Lojze Jerala, 13. julija 1961.

DE1662_12: Ljubljana, 13. julij 1961. Foto: Lojze Jerala, hrani: MNZS.

In čemu je bil namenjen stolp, ki se ga verjetno spominja le malokdo? Takole so zapisali v časopisu Delo:

“Še teden dni – in okrog 6,5 hektarov obsegajoč prostor v Tivoliju v Ljubljani bo sprejel na deset tisoče ljudi iz vseh krajev Slovenije, ki bodo prišli na doslej največjo politično manifestacijo pri nas, posvečeno 20-letnici vstaje v Sloveniji. Vsa dela za to edinstveno praznovanje, ki trajajo že nekaj tednov, so dala slavnostnemu prostoru in sploh Ljubljani spremenjeno, lepšo podobo. 

V Tivoliju so postavili tudi 63 m visok stolp, s katerega bo 136 žarometov osvetljevalo slavnostni prostor, nešteto pa jih bo svetilo tudi iz dreves. …..”

DE1662_8: Ljubljana, 13. julij 1961. Foto: Lojze Jerala, hrani: MNZS.

DE1662_8: Ljubljana, 13. julij 1961. Foto: Lojze Jerala, hrani: MNZS.

Takole je stolp izgledal od blizu. Bolj pozorni lahko v ozadju, med grmičevjem, opazite tudi naš muzej.

Mi smo raziskovali naprej. Žal nam fotografij same prireditve še ni uspelo “odkriti”, saj smo pri delu dostikrat omejeni s podatki, ki so jih ob nastanku posnetkov zapisali fotoreporterji. Naleteli pa smo na zanimive posnetke, nastale julija 1961 (nekako isti čas).

DE2787_1: Ljubljana, julij 1961. Foto: Svetozar Busić, hrani: MNZS.
Fotoreporter Svetozar Busić se je namreč podal na stolp in naredil nekaj zanimivih posnetkov omenjenega prizorišča. V svojo dokumentacijo pa zapisal Priprave na proslavo, julij 1961.

 

Nam zagotovo najzanimivejši posnetek je višinski posnetek našega Muzeja, ko poleg naše hiše še ni bila zgrajena športna Hala Tivoli. Ob tem lahko le skromno zapišemo: “Kaj vse so fotoreporterji in fotografi pripravljeni storiti za dober posnetek.”

DE2787_6: Ljubljana, julij 1961. Foto: Svetozar Busić, hrani: MNZS.

DE2787_6: Ljubljana, julij 1961. Foto: Svetozar Busić, hrani: MNZS.

S takimi in drugačnimi fotografskimi podobami obljubljamo, vas bomo razvajali v teh poletnih mesecih. Vsaka sreda bo tako prinesla novo zgodbo in upamo, da vam bo branje, predvsem pa zanimive fotografije, lepšale letošnje poletje.

 

 

 

LEP POZDRAV, SAJ VEŠ ČIGAV …

iV soboto smo uspešno odprli novo fotografsko razstavo

Lep pozdrav, saj veš čigav …

 

Sodelujte v nagradnem natečaju in nam pošljite razglednico, fotografijo, lahko pa ste ustvarjalni in nas presenetite s svojim izborom. Pošljite jih na muzejsko FB stran @MuzejNZSLO in pripišite Lep pozdrav, saj veš čigav … ali na Instagram, kamor pripišite #LepPozdrav ter nas označite v objavi @MuzejNZS.

Med vsemi objavami bo tista z največ všečki prejela lepo nagrado.
19275320_1340455096023452_4709328289649452319_n

Vabljeni torej, da nas obiščete in tudi v naši družbi preživite te prihajajoče poletne dni.

Fotografska razstava »Lep pozdrav, saj veš čigav …« in nagradni natečaj

 

V desetletjih po drugi svetovni vojni se je, tako kot drugod po Evropi, s splošno modernizacijo nekdanje skupne države začel razvijati tudi množični turizem.

Leta 1947 je jugoslovanska vlada za zaposlene uvedla plačan 14- do 30-dnevni dopust. Leta 1965 je, da bi dopustovanje omogočila čim več ljudem, predvsem delavcem, ki jim je bilo pred tem dopustovanje onemogočeno, uvedla še letni dodatek za dopust, t. i. regres. Šestdeseta leta v Jugoslaviji lahko opišemo kot čas turističnega razcveta, ki je svoj višek dosegel v osemdesetih letih. Rekordno število nočitev v Jugoslaviji so zabeležili leta 1986, kar 111,1 milijona, ustvarilo pa ga je 59,7 milijona domačih in 51,4 milijona tujih, večinoma angleških, avstrijskih in italijanskih turistov. Največ, kar 76,7 milijona nočitev so tisto leto zabeležili na hrvaški obali, tam pa smo večinoma dopust preživljali tudi Slovenci.

 

 

Veliko število sindikalnih, otroških in mladinskih počitniških domov, možnost najema sobe pri zasebnikih ter kampiranje v šotorih in sindikalnih počitniških prikolicah je omogočalo poceni dopustovanje večini zaposlenih in njihovim družinam. Največ ljudi je dopust preživelo ob morju, radi pa so obiskovali tudi zdraviliške kraje in odhajali v gore, kjer so se osvežili v bližnjih jezerih in rekah. Del dopustovanja je bilo in je delno še danes tudi pošiljanje razglednic družini, prijateljem in sorodnikom. Navadno so se zapisi na razglednicah začeli s »Prejmite lepe pozdrave …«, velikokrat pa so bili uporabljeni tudi verzi.

 

NB495_72: Počitek ob Krnskem jezeru. 1989, foto: Nace Bizilj, hrani: MNZS.

NB495_72: Počitek ob Krnskem jezeru. 1989, foto: Nace Bizilj, hrani: MNZS.

 

Eden od pogosteje uporabljenih se je glasil:

»Lep pozdrav,

saj veš čigav,

saj veš od kod,

pa priden bod!«

 

Letnega dopusta pa niso vsi preživljali v turističnih krajih. Razlogi za to so bili pomanjkanje finančnih sredstev ali nujna domača opravila, nekateri pa so se odločili, da bodo dopust preživeli doma.

 

MC6707_001: Kampiranje na Ježici v Ljubljani, 1967, foto: Marjan Ciglič, hrani: MNZS.

MC6707_001: Kampiranje na Ježici v Ljubljani, 1967, foto: Marjan Ciglič, hrani: MNZS.

 

Fotografska razstava o dopustovanju v Jugoslaviji, ki bo nekaterim obudila spomine, drugim pa omogočila vpogled v nekdanje sončne počitniške dni, vas bo popeljala po različnih turističnih krajih. Avtorji izbranih fotografij iz zbirke Muzeja novejše zgodovine Slovenije so: Marjan Ciglič, Nace Bizilj, Edi Šelhaus, Mitja Škof, Jože Mally, Marjan Pfeifer, Milan Pogačar, Joco Čermak, Bogo Primožič, Rudi Paškulin, Matija Jurovič, Janez Lampič, Vlastja Simončič, France Cerar in Svetozar Busić.

 

NB 3800_22: Sproščena kopalca se sprehajata po ulici v Piranu, 1975, foto: Nace Bizilj, hrani: MNZS.

NB 3800_22: Sproščena kopalca se sprehajata po ulici v Piranu, 1975, foto: Nace Bizilj, hrani: MNZS.

 

Vabljeni danes, na Poletno muzejsko noč, v naš muzej.

Ob 19.00 uri vas bo po razstavi popeljala kustosinja Monika Montanič, avtorica razstave “Lep pozdrav, saj veš čigav …”. 

________________________________________________________________

Kje pa boste vi preživeli svoj dopust?

Sodelujte v nagradnem natečaju in nam pošljite razglednico, fotografijo, lahko pa ste ustvarjalni in nas presenetite s svojim izborom. Pošljite jih na muzejsko FB stran @MuzejNZSLO in pripišite Lep pozdrav, saj veš čigav … ali na Instagram, kamor pripišite #LepPozdrav ter nas označite v objavi @MuzejNZS. Med vsemi objavami bo tista z največ všečki prejela lepo nagrado.

POVABILO

Za vas smo tik pred poletnimi dnevi pripravili novo fotografsko razstavo z naslovom

Lep pozdrav, saj veš čigav …

 

E-vabilo dopust-page-001

 

Jutri, v soboto, 17. julija 2017, vas vabimo, da nas obiščete ob 19.00 uri. Po razstavi vas po vodila kustosinja Monika Montanič, avtorica razstave. 

Ravno tako ste vabljeni, da se nam pridružite tudi na ostalih dogodkih, ki jih pripravljamo na letošnjo Poletno muzejsko noč. Se vidimo jutri.

Rpoletna muzejska no¦Ź2017-page-001

FRANCOZINJA PRIPRAVILA PREDAVANJE O KOZMETIKI

 

Novinar Ljubljanskega dnevnika se je junija 1967 udeležil predavanja o načinu uporabe kozmetike Helene Rubinstein, ki ga je Parižanka Helene Ghaly pripravila za prodajalke podjetja Drogerija iz Ljubljane.

 

MC6706: Foto: Marjan Ciglič, hrani: MNZS

 

“Na predavanju je demonstrirala, kako delujejo mišice, na praktičnih primerih pokazala, kako spoznamo kožo in kakšne kreme izbiramo za posamezne vrste kože. Prodajalke Drogerije so se tako spoznale z osnovami, ki jih morajo poznati, ko posamezne preparate svetujejo svojim potrošnikom,” je svoje vtise s predavanja strnil novinar Ljubljanskega dnevnika.

(Objavljeno v časopisu Dnevnik, petek, 16. junij 2017)

POLETNA MUZEJSKA NOČ

Rpoletna muzejska no¦Ź2017-page-001