Škatla za bombone Šumi

Obiskovalcem stalne in občasnih razstav našega Muzeja pozornost in kanček nostalgije pogosto vzbujajo zlasti predmeti masovne proizvodnje, ki so tako ali drugače prisotni še danes. Med njimi je gotovo škatla s prikupnim motivom deklice, ki sega po bonbonih v vrečki, obkroženi z drugimi sladkimi dobrotami. Hkrati je to predmet, ki združuje na videz nezdružljivo: bonbone Šumi, avtomobilske žaromete in nagrado kresnik.

Podatek, da gre za embalažo s produkti znane tovarne, razberemo z napisa Šumi Tovarna bombonov, peciva in čokolade Ljubljana, ki se v različnih oblikah pojavi na vseh vidnih stranicah v svetlo modri barvi. Škatla iz galvanizirane pločevine velikosti 10,5 x 15,5 x 10,5 cm, v muzejski inventarni knjigi zavedena pod številko 7051, je še danes okras marsikaterega slovenskega doma. Prvič izdelana kot del seta embalaž v treh velikostih ob 80-letnici nastanka Tovarne Šumi nam hkrati ponuja prepleteno zgodbo dveh znanih ljubljanskih tovarn. Šumija, v katerem so poskrbeli za njeno vsebino in motiv deklice s slaščicami, ter Saturnusa, ki je embalažo izdelal.

DE674_6 OTROKA, FOTO Šelhaus Edi, 1959_OB

Saturnus, ki je danes znan kot izdelovalec kakovostnih žarometov, je v svojih začetkih, leta 1921, izdeloval pločevinaste izdelke v okviru podjetja Emil Lajovic, tovarne pločevinastih izdelkov. Že leta 1922 je bila proizvodnja iz središča mesta premeščena v novo zgrajeno stavbo v ljubljanskih Mostah in dve leti pozneje preimenovana v SATURNUS D. D., industrija pločevinastih izdelkov.

Njihova embalaža za različne izdelke – od prehranskih do kozmetičnih – je ves čas slovela po raznovrstnosti oblik in živahni grafični podobi. Tudi po letu 1945, ko je bila tovarna podržavljena, so prejeli več deset jugoslovanskih oskarjev za embalažo.

Že pred drugo svetovno vojno so delovanje razširili s programom kolesarske opreme, smer njihovega nadaljnjega razvoja pa je leta 1948 nakazala začetek proizvodnje svetlobnih teles – žarometov. Ti so poleg do tedaj najbolj znane proizvodnje embalaže ter izdelave orodij, strojev in drugih naprav kmalu postali paradni konj podjetja.

S Saturnusovimi izdelki se je Slovenec srečal večkrat dnevno. Že zjutraj je zobno pasto iztisnil iz njihove tube, uporabil loščilo za čevlje iz njihove škatlice, si pogrel zajtrk na njihovem kuhalniku in vsebino izboljšal s sladkorjem, shranjenem v njihovi embalaži. Zračnici kolesa je napolnil z njihovo tlačilko in si na nedeljskem izletu privoščil hrano iz konzerve, izdelane v Saturnusu.

V zavesti mnogih pa so ostale njihove nepozabne škatle z motivom kuharčka in embalaže za Šumijeve izdelke. Te nas vpeljejo v naslednjo zgodbo, ki se je leta 1876 začela v slaščičarski obrtni delavnici Franca in Josipine Šumi pod imenom Šumi bonboni d. o. o in nato nadaljevala v leta 1905 ustanovljeni moderni Tovarni kanditov in slaščičarskih izdelkov Josephine Schumi v Ljubljani. Njeno vodenje je ob možu številnih zanimanj prevzela žena Josipina, za uspešno nadaljevanje pa je poskrbela prvorojena hči Evgenija (roj. 1875); ta se je pozneje poročila z uspešnim veleindustrialcem Dragotinom Hribarjem. Podjetna Evgenija je kljub 13 otrokom uspešno vodila tako tovarno Šumi kot moževo Tovarno pletenin in tkanin (poznejšo Pletenino). Po razširitvi dejavnosti se je tovarna leta 1920 ponovno preimenovala, po materini smrti leta 1936 pa jo je prevzel sin Rado Hribar, lastnik gradu Strmol in mož svetovljanske Ksenije Gorup pl. Slavinjske, prve ženske s pilotskim izpitom v Kraljevini. Del njunega življenja je popisal tudi Drago Jančar v s kresnikom nagrajenem romanu To noč sem jo videl.

Tovarna je bila po vojni zaplenjena in preimenovana ter leta 1969 pridružena tovarni Žito. Del danes že porušene nekdanje stavbe Šumija na Gradišču pa je postal kultno zbirališče ljubljanske umetniške scene.


Besedilo pripravila: Nataša Strlič

Predmet je na ogled na občasni razstavi (R)evolucija muzeja: 1948 – 2018, ki je do januarja 2019 na ogled v prostorih Muzeja novejše zgodovine Slovenije, Celovška 23, 1000 Ljubljana.

Razglednice, dopisnice in znamke

#uniforme

#LjubljanskiSokoli

Člani Sokola so imeli posebno kreirana moška in ženska oblačila, kot tudi oblačila za moški in ženski naraščaj. Svečana Sokolska uniforma ali sokolski kroj je bila pomemben zunanji znak sokolstva in je imela veliko, tako nacionalno kot politično simbolno moč.

0

Z leti se je sokolski kroj spreminjal. V začetni fazi so nosili rdečo srajco, sivkasto-rjav suknjič brez zavihkov in z nizkim pokončnim ovratnikom. Hlače so bile iz istega blaga kot suknjič, bile so navadnega kroja in so imele skriti pas. Suknjič se je zapenjal s pletenimi trakovi in enak trak so nosili okoli vratu. Suknjič so nosili ogrnjen preko levega ramena. Pomembni del sokolskega oblačila je bilo pokrivalo. Prva leta po ustanovitvi so nosili nizko črno čepico po češkem vzoru, nato nekaj časa širokokrajni klobuk, na fotografijah od leta 1895 pa je razvidno, da so zopet nosili nizko okroglo črno čepico, imenovano »šajkača«, na kateri je bilo na levi strani spredaj pritrjeno sokolje pero. Na fotografijah iz okrog leta 1925 pa se vidi, da je bilo sokolje pero pritrjeno na čepico na sredini čela.

Sokolska oblačila je, verjetno po letu 1906, ko se je vrnil po letih študija v tujini, zasnoval slikar, ilustrator in scenograf Ivan Vavpotič (1877-1943).

6

 Avtoportret Ivana Vavpotiča, ki je za sokolsko organizacijo naredil veliko slik za propagandne razglednice in tudi znamke. Avtor: Ivan Vavpotič.

Poleg slavnostne sokolske uniforme je Ivan Vavpotič oblikoval tudi sokolske telovadne kroje za vse starostne skupine članstva.

Ivan Vavpotič je bi tudi avtor različnih plakatov, propagandnih razglednic in znamk, ki so jih izdajali Ljubljanski Sokoli ob različnih sokolskih zletih in prireditvah. Posebno aktiven v tem pogledu je bil v dvajsetih letih dvajsetega stoletja.

Njegovo delo pa je povezano tudi z izdajo prve slovenske znamke. Po ustanovitvi države SHS  in ustanovitvi Poštnega brzojavnega ravnateljstva 14. novembra 1918 mu je vlada naročila, naj izdela novo znamko. Predložil je več osnutkov, izbran pa je bil »verigar«, motiv sužnja, ki trga verige. Kot suženj je bil upodobljen telovadec Stane Derganc, z vzdevkom »verigar«. Na znamki je bil zgoraj napis Država SHS v cirilici, spodaj pa isti napis v latinici. Znamke so bile natisnjene leta 1919, ko se je Država SHS že preimenovala v Kraljevino SHS, bile so različnih barv in za več vrednostnih enot – v avstro-ogrskih kronah.

Stane Derganc (1893-1981) je bil najprej član Ljubljanskega Sokola, nato član Sokola I. Tabor in nazadnje član Sokola III. Bežigrad. Za Kraljevino SHS je nastopil na Poletnih olimpijskih igrah leta 1924 v Parizu, kjer je ekipa zasedla 4. mesto, Derganc pa je zasedel 5. mesto na konju in 6. mesto na konju z ročaji. Nastopil je tudi v ekipi Kraljevine SHS na Poletnih olimpijskih igrah v Amsterdamu leta 1928, kjer je v preskoku čez konja osvojil bronasto medaljo in prejel bronasto odličje tudi v ekipni tekmi. Po končani tekmovalni poti se je posvetil trenerskem delu v društvu Sokol Bežigrad.

Zelo zanimive so tudi različne propagandne razglednice in dopisnice z raznih zletov Sokolov iz tedanje skupne države kot tujine.

Glasba je bila vključena v sokolsko delovanje že od ustanovitve društva. Sokoli so sodelovali na čitalniških prireditvah, kjer so izpostavljali pomen domoljubnih pesmi.

Dr. Viktor Murnik je bil poleg vsega drugega delovanja tudi avtor vedno novih telovadnih koreografij. Te so temeljile na skladbah domačih in tujih avtorjev. Do druge svetovne vojne so se vrstili množični nastopi sokolskih oddelkov s skupinskimi koreografijami in namensko napisano glasbo za te nastope. Na zletih so prihajali na prizorišča telovadci, ki jih je spremljala konjenica s fanfarami, igrala je pihalna godba, sami športniki pa so peli pesmi.

Na različnih družabnih prireditvah so nastopali sokolski zbori, ob plesnih prireditvah pa igrali »sokolski glasbeniki«.

V obdobju po drugi svetovni vojni, ko se je ime Sokol zamenjalo z novimi imeni, je zamrla tudi »sokolska glasba«.

____________________________________________________________________

Besedilo in fotografije pripravila: Irena Fürst, dislocirana enota Muzeja, enota Brestanica, skrbnica zbirke Fotografije Sokolov

SKOZI OKNO

#nova #razstava

Pred stavbo Cekinovega gradu Vas pričakuje nova fotografska razstava, ki je na ogled od 3. decembra 2018 dalje.

Avtorica razstave: Andreja Zupanec Bajželj


BELA RAZGLEDNICA IZ LJUBLJANE

Ljubljanska zimska razglednica. Tako so v Ljubljanskem dnevniku konec novembra 1968 opisali fotografijo zasneženega Kongresnega trga, na katerem se je kljub mrazu trlo golobov. “Golobi se lahko pravzaprav stisnejo kamor koli, samo da je za ped prostora, pešci in avtomobilisti pa hočemo več očiščenih poti. Za te pa smo lahko brez skrbi, saj nam to jamčijo pridne roke”, so v časopisu mimogrede pohvalili delavce zimske službe.

(V Dnevniku objavljeno 30. novembra 2018, foto: Marjan Ciglič)

Kam? Na maškarado!

#Sokoli

V prispevku si boste lahko ogledali različne vstopnice in vabila za maškarade ljubljanskih Sokolov v letih od 1870 do 1930.

 

Vstopnica na maškarado Sokolov, ki je bila v Ljubljani 1. marca 1870. Avtor: neznan.
Vstopnica za maškarado Sokolov pod nazivom »Bela Ljubljana«, ki je bila v Ljubljani 13. februarja 1872. Avtor: neznan.
Vstopnica za maškarado Sokolov, ki je bila v Ljubljani 17. februarja 1874. Avtor: neznan.
Vstopnica za maškarado Sokolov, ki je bila v Ljubljani 29. februarja 1876. Avtor: neznan.
Vabilo na maškarado Sokolov, ki je bila v Ljubljani 13. februarja 1877 v prostorih Ljubljanske čitalnice. Natisnila Blaznikova tiskarna v Ljubljani.
Vstopnica za maškarado Sokolov, ki je bila v Ljubljani 5. marca 1878. Avtor: neznan.
Vabilo na maškarado Sokolov, ki je bila v Ljubljani 10. februarja 1880 v prostorih Ljubljanske čitalnice. Natisnila Blaznikova tiskarna v Ljubljani. Avtor: neznan.
Vstopnica za maškarado Sokolov, ki je bila v Ljubljani 10. februarja 1880. Maškarada je imela naziv »Boj za kranjsko klobaso«. Avtor: neznan.
Vstopnica za maškarado Sokolov, ki je bila v Ljubljani 1. marca 1881. Vstopnico je založilo Ljubljansko telovadno društvo Sokol, natisnili pa so jo v Blaznikovi tiskarni v Ljubljani. Avtor: neznan.
Vstopnica za maškarado Sokolov, ki je bila v Ljubljani 21. februarja 1882. Vstopnico je založilo Ljubljansko telovadno društvo Sokol, natisnili pa so jo v Blaznikovi tiskarni v Ljubljani. Avtor: neznan.
Vabilo na maškarado Sokolov, ki je bila v Ljubljani 3. februarja 1883 v prostorih prejšnjega strelišča. Avtor: neznan.
Vstopnica na maškarado Sokolov, ki je bila v Ljubljani 6. februarja 1883. Natisnila Blaznikova tiskarna v Ljubljani. Avtor: neznan.
Vstopnica na maškarado Sokolov, ki je bila v Ljubljani 17. februarja 1885, na strelišču. Avtor: neznan.
Vstopnica na maškarado Sokolov, ki je bila v Ljubljani 1886. Avtor: neznan.
Vabilo na maškarado Sokolov, ki je bila v Ljubljani 22. februarja 1887 v prostorih Ljubljanske čitalnice. Naslovnik vabila je Štamcar Avgust. Avtor: neznan.
Vstopnica na plesno prireditev Sokolov, ki je bil v Ljubljani 8. septembra 1888. Avtor: neznan.
Vabilo na maškarado Sokolov, ki je bila v Ljubljani 5. marca 1889 v prostorih Ljubljanske čitalnice. Avtor: neznan.
Naslovnik vabila na maškarado 5. marca 1889 je Ivan Vernik. Avtor; neznan.
Vabilo na maškarado Sokolov, ki je bila v Ljubljani 18. februarja 1890 v prostorih Ljubljanske čitalnice. Avtor: neznan.
Vstopnica na maškarado Sokolov, ki je bila v Ljubljani 18. februarja 1890. Avtor: neznan.
Vabilo na maškarado telovadnega društva Sokol, ki je bila v Ljubljani 10. februarja 1891 v prostorih Ljubljanske čitalnice. Avtor: neznan.
Vstopnica na maškarado telovadnega društva Sokol, ki je bila v Ljubljani 10. februarja 1891 v prostorih Ljubljanske čitalnice. Avtor: neznan.
Vstopnica na maškarado telovadnega društva Sokol, ki je bila v Ljubljani 1. marca 1892. Odvijala se je pod naslovom »Naj živi slovensko tamburaštvo«. Natisnjena je bila v tiskarni Blaznik v Ljubljani. Avtor: neznan.
Vabilo na maškarado telovadnega društva Sokol, ki je bila v Ljubljani 12. februarja 1893 v prostorih starega strelišča. Avtor: neznan.
Vabilo na maškarado telovadnega društva Sokol, ki je bila v Ljubljani 24. februarja 1895 v prostorih starega strelišča. Maškarada se je odvijala pod naslovom “Kolobocije Hej-vaj-hejske”. Avtor: neznan.
Vabilo na maškarado telovadnega društva Sokol, ki je bila v Ljubljani 18. februarja 1896 v dvoranah Sokolske telovadnice v Narodnem domu. Maškarada se je odvijala pod naslovom “Narobe svet”. Avtor: neznan.
Vabilo na maškarado telovadnega društva Sokol, ki je bila v Ljubljani 27. februarja 1900 v dvorani sokolske telovadnice v Narodnem domu. Vabilo je natisnila Narodna tiskarna v Ljubljani. Avtor: neznan.
Vabilo na veliko stoletno maškarado telovadnega društva Sokol, ki je bila v Ljubljani 19. februarja 1901 v dvorani sokolske telovadnice v Narodnem domu. Vabilo je natisnila Narodna tiskarna v Ljubljani. Avtor: neznan.
Vabilo na maškarado telovadnega društva Sokol, ki je bila v Ljubljani 11. februarja 1902 v dvorani sokolske telovadnice v Narodnem domu. Maškarada se je odvijala pod naslovom “Na dnu morja”. Avtor: neznan.
Vabilo na maškarado telovadnega društva Sokol, ki je bila v Ljubljani 24. februarja 1903 v dvorani sokolske telovadnice v Narodnem domu. Maškarada se je odvijala pod naslovom “Jarmarka v Nižnem Novgorodu”. Avtor: neznan.
Kuverta za vabilo na maškarado telovadnega društva Sokol, ki je bila v Ljubljani 24. februarja 1903 v dvorani sokolske telovadnice v Narodnem domu. Maškarada se je odvijala pod naslovom “Jarmarka v Nižnem Novgorodu”. Kuverta je naslovljena na ime Dr. Šercelj Vinko. Avtor: neznan.
Vstopnica na maškarado telovadnega društva Sokol, ki je bila v Ljubljani 24. februarja 1903 v dvorani sokolske telovadnice v Narodnem domu. Maškarada se je odvijala pod naslovom “Jarmarka v Nižnem Novgorodu”. Avtor: neznan.
Vabilo na maškarado telovadnega društva Sokol, ki je bila v Ljubljani 16. februarja 1904 v dvorani sokolske telovadnice v Narodnem domu. Maškarada se je odvijala pod naslovom “V rožcah…!”. Avtor: neznan.
Vabilo na maškarado telovadnega društva Sokol, ki je bila v Ljubljani 7. marca 1905 v dvorani sokolske telovadnice v Narodnem domu. Maškarada se je odvijala pod naslovom “Za naseljenje v Novi Panoniji”. Avtor: neznan.
Vstopnice na maškarado telovadnega društva Sokol, ki je bila v Ljubljani 7. marca 1905 v dvorani sokolske telovadnice v Narodnem domu. Maškarada se je odvijala pod naslovom “Za naseljenje v Novi Panoniji”. Avtor: neznan.
Vabilo na maškarado telovadnega društva Sokol, ki je bila v Ljubljani 27. februarja 1906 v zgornji dvorani Narodnega doma. Maškarada se je odvijala pod naslovom “Bela reduta”. Natisnila Narodna tiskarna Ljubljana. Avtor: neznan.
Vabilo na maškarado telovadnega društva Sokol, ki je bila v Ljubljani 12. februarja 1907 v sokolski dvorani Narodnega doma. Maškarada se je odvijala pod naslovom “Javno draženje naselitvenih parcel”. Natisnila Narodna tiskarna Ljubljana. Avtor: neznan.
Vabilo na maškarado telovadnega društva Sokol, ki je bila v Ljubljani 3. marca 1908 v sokolski telovadnici Narodnega doma. Maškarada se je odvijala pod naslovom “Napoleon v deželi faraonov”. Natisnila Blaznikova tiskarna Ljubljana. Avtor: neznan.
Vabilo na maškarado telovadnega društva Sokol, ki je bila v Ljubljani 28. februarja 1911 v sokolski telovadnici Narodnega doma. Maškarada se je odvijala pod naslovom “Emona-Ljubljana”. Natisnila Narodna tiskarna Ljubljana. Avtor: neznan.
Vabilo na maškarado telovadnega društva Sokol, ki je bila v Ljubljani 20. februarja 1912 v veliki dvorani in vseh stranskih prostorih Narodnega doma. Maškarada se je odvijala pod naslovom “Jaz Pierretta, ti Pierrot”. Natisnila Narodna tiskarna Ljubljana. Avtor: neznan.
Vabilo na maškarado telovadnega društva Sokol, ki je bila v Ljubljani 4. februarja 1913 v Narodnem domu. Maškarada se je odvijala pod naslovom “Jubilejna maškarada”. Natisnila Narodna tiskarna Ljubljana. Avtor: neznan.
Vabilo na maškarado telovadnega društva Sokol, ki je bila v Ljubljani 24. februarja 1914 v zgornjem prostoru Narodnega doma. Maškarada se je odvijala pod naslovom “Ples v maskah”. Natisnila Narodna tiskarna Ljubljana. Avtor: neznan.
Vabilo na maškarado telovadnega društva Sokol, ki je bila v Ljubljani 17. februarja 1920 v vseh prostorih Narodnega doma. Avtor: neznan.
Vstopnice na 51. maškarado telovadnega društva Sokol, ki je bila v Ljubljani 8. februarja 1921 v vseh prostorih Narodnega doma. Maškarada se je odvijala pod naslovom “Ob luninem svitu”. Avtor: neznan.
Vabilo na maškarado telovadnega društva Ljubljanski Sokol, ki je bila v Ljubljani 4. marca 1930 v prostorih Narodnega doma. Maškarada se je odvijala pod naslovom “Razposajena Ljubljana”. Avtor: neznan.

_________________________________________________________________

Besedilo in fotografije pripravila: Irena Fürst, kustosinja Muzeja novejše zgodovine Slovenije, enota Brestanica, skrbnica zbirke Fotografije sokolov.

ZNAMKA VERIGAR

Novembra 1918 se je končala vojna, ki je zahtevala skoraj deset milijonov mrtvih, med propadlimi cesarstvi je bila tudi Avstro-Ogrska. Na njenem ozemlju so nastale Poljska, Češkoslovaška, Madžarska, Nemška Avstrija in Država SHS. V torek, 29. oktobra 1918, še pred uradno sklenjenim premirjem na italijanskem in zahodnem bojišču, je množica na Kongresnem trgu, v slavnostno okrašeni Ljubljani, navdušeno pozdravila mir, konec vojne in svoje politične predstavnike. Država Slovencev, Hrvatov in Srbov je bila kot samostojna država uradno razglašena 29. oktobra 1918. Obstajala je do 1. decembra 1918, ko se je s Kraljevino Srbijo združila v Kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev. Enomesečno državno skupnost je kot vrhovni organ vodilo »Narodno vijeće« v Zagrebu, ki mu je predsedoval prvak Slovenske ljudske stranke, dr. Anton Korošec. Obsegala je južnoslovanska območja Avstro-Ogrske: današnje ozemlje Slovenije do stare avstro-ogrske meje na zahodu brez Prekmurja, Istro, Hrvaško z Dalmacijo brez Međimurja, ter Bosno in Hercegovino. Država je bila upravno urejena z elementi federacije in konfederacije in z narodnimi sveti v posameznih pokrajinah. Na predlog slovenskega Narodnega sveta je bila imenovana Narodna vlada z dvanajstimi poverjeništvi, ki je bila najvišji oblastni organ za območje Slovenije. Vodil jo je predsednik Josip vitez Pogačnik (1866–1932) .

Enaindvajsetega novembra 1918 je bila na podlagi naredbe Narodne vlade o prehodni upravi v Ljubljani ustanovljena Poštna direkcija. Za nemoten poštni promet na območju Slovenije je bila sprejeta odločitev, da se namesto pretiskanih dotedanjih avstro-ogrskih znamk natisnejo lastne poštne znamke. Osnutke poštnih znamk je predložil ugledni slovenski slikar Ivan Vavpotič. Za model risbe verigarja, ki trga okove suženjstva, je slikar izbral slovenskega telovadca Staneta Derganca, pozneje izjemno uspešnega na mednarodnih športnih prireditvah. Uporabljeni simbolni motiv verig in njihovega trganja je bil v evropskem prostoru prisoten od antike, večkrat uporabljen in upodobljenpa tudi v obravnavanem obdobju.

V Ljubljani so se nove oblasti namesto za pretisk starih znamk odločile za izdelavo povsem novih originalnih znamk že v času države SHS, ker so bile obstoječe zaloge avstro-ogrskih znamk za pretisk veliko premajhne. Znamke je v tehniki kamnotiska natisnila tiskarna Blaznik in nasledniki v Ljubljani. Slikar Ivan Vavpotič je risbo z znamko risal na kamen v »mali kamrici Blaznikove tiskarne«. Poštne znamke z motivom verigarja za 10 in 20 vinarjev in napisom Država SHS v latinici in cirilici so v Sloveniji prišle v promet 3. januarja 1919, torej jih je v naglici dogodkov nestabilnega prelomnega obdobja prehitela združitev v novo državo, ki je bila po svojem političnem in geografskem obsegu povsem drugačna. Danes med filatelisti izjemno cenjena znamka v številnih izdajah, tiskih in izvedbah je ostala drobni materialni dokaz želje po narodni emancipaciji in volje do lastne državnosti.


Besedilo pripravil: mag. Marko Štepec

Predmet je na ogled na občasni razstavi (R)evolucija muzeja: 1948 – 2018, ki je do januarja 2019 na ogled v prostorih Muzeja novejše zgodovine Slovenije, Celovška 23, 1000 Ljubljana.

PRENOVLJENO PRITLIČJE HOTELA SLON

Precej pozornosti je konec leta 1968 pritegnila prenova pritličja Hotela Slon, kjer so se očitno takrat zgledovali po modernih in prestižnih hotelih v tujini. Tako so v prenovljenem delu uredili veliko avlo z recepcijo, aperitiv bar, trgovino s spominki, delikateso, slaščičarno in bistro. Ljubljanski Dnevnik je takrat poročal, da so s tem končali drugo fazo prenove hotela, ki ga nameravajo v naslednji fazi še nadzidati.

(Objavljeno v časopisu Dnevnik v petek, 23. novembra 2018, foto: Marjan Ciglič)

 

 

DRUŽABNA SREČANJA

#Sokoli

#TVD Partizan

Družabna dejavnost je bila v sokolskih vrstah zelo razvita in obenem tudi pomemben vir prihodkov za društvo.

Ljubljanski Sokoli so bili zelo dejavni – ne le na telovadnem področju, temveč tudi na družabnem. Prirejali so različna družabna srečanja, ki jih je v glavnem organiziral »veselični odsek«.

42

Prireditveni odbor Ljubljanskega Sokola, ki je organiziral društveno maškarado 1. marca 1927 v prostorih Narodnega doma v Ljubljani. Foto: neznan.

Družabna srečanja so bila pomemben vir dohodka društva, marsikdaj celo pomemben vir za njegovo preživetje. Dohodek, ki so ga zaslužili na družabnih srečanjih je bil v največji meri namenjen za plačilo najema telovadnice za izvajanje rednih vadb.

Vsako leto soorganizirali pustno rajanje – maškarado, ki je bila zelo cenjena in dobro obiskana prireditev. Večinoma so se maškarade odvijale v veliki telovadnici Narodnega doma, ki so jo v ta namen posebej uredili. Maškarade so bile organizirane na določeno temo in tej je bila prilagojena ureditev dvorane.

52

“Razposajena Ljubljana”, scena in odbor za pripravo Sokolske maškarade leta 1930. Foto: neznan.

62

Urejen prostor za pustno rajanje. Napisan je vrstni red plesov, ki se bodo vrstili in pripis, da do polnoči volijo za ples dame in gospodje. Foto: neznan.

73

Urejen prostor v dvorani Narodnega doma za pustno rajanje. Foto: neznan.

82

Posnetek okrasitve dvorane v Narodnem domu v Ljubljani leta 1931 za maškarado pod naslovom »Vse okroglo«. Foto: neznan.

92

Okrasitev dvorane za maškarado Ljubljanskih Sokolov leta 1933, pod nazivom »Karneval v Seviliji«. Foto: neznan.

102

Okrasitev dvorane za maškarado Ljubljanskih Sokolov leta 1933, pod nazivom »Karneval v Seviliji«. Foto: neznan.

113

Okrašena dvorana Narodnega doma v Ljubljani za maškarado 10. februarja 1934 »V lučkah in srčkih«. Foto: neznan.

122

Ureditev dvorane v Narodnem domu za maškarado leta 1938. Urejena pod naslovom “Pod tropskim soncem”. Foto: Kovač Lojze.

132

Ureditev dvorane v Narodnem domu za maškarado leta 1938. Urejena pod naslovom “Pod tropskim soncem”. Foto: Kovač Lojze.

142

Ureditev dvorane v Narodnem domu za maškarado leta 1938. Urejena pod naslovom “Pod tropskim soncem”. Foto: Kovač Lojze.

172

Društvena maškarada TVD Partizan Ljubljana Narodni dom v Narodnem domu leta 1954. Karikature je narisal arhitekt, pisatelj, ilustrator in karikaturist Borut Pečar in so bile ob maškaradi na stenah dvorane. Foto: Kovač Lojze.

182

Društvena maškarada TVD Partizan Ljubljana Narodni dom v Narodnem domu leta 1954. Karikature je narisal arhitekt, pisatelj, ilustrator in karikaturist Borut Pečar in so bile ob maškaradi na stenah dvorane. Foto: Kovač Lojze.

192

Društvena maškarada TVD Partizan Ljubljana Narodni dom v Narodnem domu leta 1954. Karikature je narisal arhitekt, pisatelj, ilustrator in karikaturist Borut Pečar in so bile ob maškaradi na stenah dvorane. Foto: Kovač Lojze.

202

Društvena maškarada TVD Partizan Ljubljana Narodni dom v Narodnem domu leta 1954. Karikature je narisal arhitekt, pisatelj, ilustrator in karikaturist Borut Pečar in so bile ob maškaradi na stenah dvorane. Foto: Kovač Lojze.

213

Društvena maškarada TVD Partizan Ljubljana Narodni dom v Narodnem domu leta 1954. Karikature je narisal arhitekt, pisatelj, ilustrator in karikaturist Borut Pečar in so bile ob maškaradi na stenah dvorane. Foto: Kovač Lojze.

262

Društvena maškarada TVD Partizan Ljubljana Narodni dom v Narodnem domu leta 1955. Karikature je verjetno, tako kot v letu 1954, narisal karikaturist Borut Pečar. Foto: Kovač Lojze.

272

Društvena maškarada TVD Partizan Ljubljana Narodni dom v Narodnem domu leta 1955. Karikature je verjetno, tako kot v letu 1954, narisal karikaturist Borut Pečar. Foto: Kovač Lojze.

282

Društvena maškarada TVD Partizan Ljubljana Narodni dom v Narodnem domu leta 1955. Karikature je verjetno, tako kot v letu 1954, narisal karikaturist Borut Pečar. Foto: Kovač Lojze.

214

Društvena maškarada TVD Partizan Ljubljana Narodni dom v Narodnem domu leta 1954. Karikature je narisal arhitekt, pisatelj, ilustrator in karikaturist Borut Pečar in so bile ob maškaradi na stenah dvorane. Foto: Kovač Lojze.

29

Priprava dvorane TVD Partizan Ljubljana Narodni dom za pustno maškarado leta 1956, na temo »V deželi dolarjev«. Foto: Kovač Lojze.

Maškarade so bile organizirane tako za odrasle, kot tudi za podmladek.

Poleg maškarad so Ljubljanski Sokoli organizirali večkrat tudi plesne prireditve. Tako za maškarade kot plese so natisnili zanimiva vabila in vstopnice, ki vam jih bomo predstavili v naslednjem prispevku.

Besedilo in fotografije pripravila: Irena Fürst, dislocirana enota Muzeja, enota Brestanica, skrbnica zbirke Fotografije Sokolov

_________________________________________________________________

Besedilo in fotografije pripravila: Irena Fürst, kustosinja Muzeja novejše zgodovine Slovenije, enota Brestanica, skrbnica zbirke Fotografije sokolov.

RUŠILI BARAKE V POLJU

Ljubljanski dnevnik je novembra 1968 spremljal dramatično zgodbo na črno postavljenih barak v Polju, ki jih je gradbeno podjetje Megrad začelo podirati kljub temu, da je v njih živelo več družin, ki niso imele kje bivati.

Še bolj neverjetno je bilo dejstvo, da so v barakah bivale tudi družine Megradovih sezonskih delavcev, za katere jim v podjetju očitno ni bilo mar. Ljubljanski dnevnik se je takrat z jasnim stališčem postavil na stran družin in podjetje pozval, naj jim uredi nadomestna bivališča.

(Objavljeno v časopisu Dnevnik, petek, 16. novembra 2018)

Fotografska razstava ZIMSKE RADOSTI

Fotografska razstava Zimske radosti je posvečena dvajseti obletnici smrti legendarnega Dnevnikovega fotoreporterja Marjana Cigliča (1924–1998). V več kot štirih desetletjih je ustvaril eno najpopolnejših foto kronik vsakodnevnih dogodkov na vseh področjih življenja Slovencev doma in v tujini.

dec 89OB

Leta 2001, ko je časopisna hiša Dnevnik praznovala petdeseto obletnico, je Muzeju podarila celotno Cigličevo zapuščino, njegove fotografije pa so še danes vsak petek objavljene v časopisu Dnevnik v rubriki Porumenela fotografija.

MC600103_29OB.jpg

Bogata zakladnica Cigličevih fotografij, v kateri je več kot tristo tisoč večina črno-belih originalnih negativov, predstavlja nezamenljivo nacionalno kulturno dediščino. Izbor osemindvajsetih fotografij na razstavi tako predstavlja le majhen delček njegovega izjemnega fotografskega opusa in je slikovna pripoved o radostih, ki jih s seboj prinesejo zima, sneg in božično-novoletni prazniki. Razstava nas popelje v brezčasnost otroške igrivosti in navihanih zimskih dogodivščin odraslih, hkrati pa napoveduje decembrsko praznično vzdušje in prihod novega leta.

e_vabilo_zimske_radosti

Avtorica razstave: Monika Močnik

Razstava bo na ogled v prostorih Cekinovega gradu, Celovška 23, 1000 Ljubljana od 3. decembra 2018 (Ta veseli dan kulture) dalje.

 

LJUBLJANSKI SOKOLI

Člani Ljubljanskih Sokolov so se poleg gimnastike ukvarjali še s celo vrsto drugih športnih aktivnosti. Imeli so več športnih sekcij – atletsko, odbojkarsko, kegljaško, balinarsko, strelsko, konjeniško in smučarsko. Imeli pa so tudi svoj tamburaški orkester, ki je igral na njihovih sokolskih prireditvah in zletih.

1.

Člani in članice Ljubljanskega Sokola so imeli 14. februarja 1932 tekme v smučarskih tekih na Vikrčah pri Medvodah. Foto: neznan, hrani: MNZS.

2.

Smučarski tečaj za mlade člane TVD Partizan Ljubljana Narodni dom v času od 6. do 13. januarja 1953 v Tivoliju. Foto: Kovač Lojze, hrani: MNZS.

3.

Smučarski tečaj članov TVD Partizan Ljubljana Narodni dom februarja 1958 v Podkorenu. Foto: neznan, hrani: MNZS.

4.

Tekmovanje pionirjev, članov TVD Partizan Ljubljana Narodni dom, v smučarskih skokih leta 1962 v Kranjski Gori. Foto: neznan, hrani: MNZS.

5.

Tekmovanje pionirjev TVD Partizan Ljubljana Narodni dom v smučarskem teku leta 1962 v Kranjski Gori. Foto: neznan, hrani: MNZS.

Smučarska sekcija je izvajala osnovne programe učenja smučarskih veščin in tudi tekmovanja v različnih smučarskih disciplinah. Osnovni poligon za začetno učenje smučanja je bil park Tivoli v Ljubljani, tiste z več znanja pa so vozili v različna smučarska središča po Gorenjski. Zanimiv je pogled na smučarsko opremo, na smuči in palice, ki so jih marsikateremu mlademu nadebudnežu naredili kar starši, so skratka »domači proizvod«.

6.

Izlet dece Ljubljanskega Sokola na Veliki vrh pri Bokalcah pri Ljubljani leta 1931. Kuhanje obroka v kotlu. Foto: neznan, hrani: MNZS.

7.

Izlet članov Ljubljanskega Sokola v Tuhinj leta 1935. Foto: Kovač Vekoslav, hrani: MNZS.

8

Detajli z razstave o zgodovini delovanja Ljubljanskih Sokolov, ki je bila odprta ob I. pokrajinskem zletu Sokola kraljevine Jugoslavije in 70-obletnici delovanja Ljubljanskih Sokolov v Ljubljani junija 1933. Na razstavi je predstavljeno tudi delovanje lutkarskih oddelkov različnih sokolskih društev. Tu je predstavljen lutkarski oddelek Ljubljanskega Sokola. Foto: Kovač Vekoslav, hrani: MNZS.

Oblika druženja članov so bili izleti po ljubljanski okolici in po Sloveniji. Za hrano so poskrbeli sami, v kotlih so skuhali prave domače dobrote, otroci pa so pri tem aktivno sodelovali. Fotografije nam kažejo nasmejane in srečne mlade športnike izletnike.

9

Člani – igralci lutkovnega odra Ljubljanskih Sokolov, ki so se po končani drugi svetovni vojni preimenovali v športno društvo Udarnik. Foto: neznan, hrani: MNZS.

10

Fotografija iz fonda Lutkarji Narodnega doma v Ljubljani leta 1950. Foto: neznan, hrani: MNZS.

11

Fotografija iz fonda Lutkarji Narodnega doma v Ljubljani leta 1950. Foto: neznan, hrani: MNZS.

12

25. obletnica lutkarskega odseka nekdaj Ljubljanskih Sokolov, sedaj TVD Partizan Ljubljana Narodni dom 20. oktobra 1951. Foto: Kovač Lojze, hrani: MNZS.

Ljubljanski Sokoli so ustanovili lutkarski odsek že leta 1926. Njihovi prvi člani so bili dr. Ivo Pustišek, Zalka Žagar, ing. Jože Valentinčič, Viktor Marčič, Lojze Kovač, Cvetka Vandal in Polde Šega. Prva v nizu lutkovnih predstav z naslovom »Zdravnik, smrt in vrag« je bila uprizorjena že 1. marca 1931. Lutkarji so bili aktivni dolga leta in razveseljevali odrasle člane in klubski podmladek s svojimi predstavami.

13

Člani društva TVD Partizan Ljubljana Narodni dom na taborjenju v Savudriji avgusta 1952. Foto: neznan, hrani: MNZS.

14

Kuhanje hrane za podmladek in vaditelje društva TVD Partizan Ljubljana Narodni dom na taborjenju v Savudriji v času od 1. do 16. avgusta 1952. Foto: Kovač Lojze, hrani: MNZS.

15

Tabor članov TVD Partizan Ljubljana Narodni dom v Omišalju julija in avgusta 1953. Foto: Fontanji, Omišalj, hrani: MNZS.

16

Jutranji zbor na taborjenju članov TVD Partizan Ljubljana Narodni dom na Valovinah pri Puli leta 1954. Foto:neznan, hrani: MNZS.

17

Na taborjenju TVD Partizan Ljubljana Narodni dom v Valovinah pri Puli leta 1955 je bilo 150 pionirjev. Jutranja telovadba. Foto: neznan, hrani: MNZS.

18

Tudi na taborjenju niso pozabili na vadbo. Taborjenje v Valovinah pri Puli leta 1956. Foto: neznan, hrani: MNZS.

19

Taborniški red je vseboval tudi prosti čas, ki so ga taborniki izkoristili različno – tudi za branje. Valovine pri Puli leta 1956. Foto: neznan, hrani: MNZS.

20

Eden od vodij piše napis – Tabor Partizan Narodni dom, taborniki pa opazujejo njegovo delo. Valovine pri Puli leta 1956. Foto: neznan, hrani: MNZS.

21

Tabornice pomagajo pri pripravi hrane. Valovine pri Puli leta 1956. Foto: neznan.

22

Taborjenje pionirjev TVD Partizan Ljubljana Narodni dom v Premanturi pri Puli leta 1959. Taborniki pri zajtrku. Foto: neznan, hrani: MNZS.

23

Taborjenje članov TVD Partizan Ljubljana Narodni dom v Premanturi pri Puli v letu 1960. Jutranja higiena. Foto: neznan, hrani: MNZS.

24

Taborniki uživajo na splavu. Premantura pri Puli v letu 1960. Foto: neznan, hrani: MNZS.

25

Kitaristi lepšajo večer tabornikom v Premanturi pri Puli leta 1960. Foto: neznan, hrani: MNZS.

Vodstvo društva TVD Partizan Narodni dom je že leta 1952 prvič organiziralo taborjenje za svoje člane na morju – v Savudriji. Organizacija je bila zahtevna, saj je bilo tedaj tam še Svobodno tržaško ozemlje in vsi, ki so odšli na taborjenje so morali pridobiti za potovanje dovoljenje oblasti in vsi so bili tudi policijsko preverjeni. Na taborjenju se je zgodila nesreča, saj je eden od mladih tabornikov odšel nenadzorovano v vodo in je utonil. Ta nesreča je bila povod, da so v društvu napisali taborna pravila, ki so določala taborni red, ki so ga morali taborniki vestno upoštevat in spoštovati.

26

Taborjenje članov TVD Partizan Ljubljana Narodni dom v Premanturi pri Puli v letu 1962. Taborniki pomagajo pri gradnji novega dela počitniškega doma. Foto: neznan, hrani: MNZS.

27

Zbor tabornikov TVD Partizan Ljubljana Narodni dom v Premanturi pri Puli avgusta 1963. Foto: neznan, hrani: MNZS.

Leta 1953 je bilo taborjenje organizirano v Omišalju na otoku Krku, naslednje leto, leta 1954 pa v Valovinah pri Puli. V letu 1958 je društvo v Premanturi pri Puli kupilo zemljišče, kjer so postavili taborniško naselje in pozneje zgradili lastni počitniški dom. Pri delu so pomagali pridni taborniki in njihovi mentorji.

28

Zajtrk v novo zgrajeni jedilnici v taboru v Premanturi pri Puli leta 1973. Foto: Vrhovec Lojze, hrani: MNZS.

29

Premantura pri Puli, fotografija tabora društva Partizan Ljubljana Narodni dom iz leta 1977. Novo urejene prhe v taboru. Foto: Javornik Bogo, hrani: MNZS.

30

Izvajanje vaj z žogo za vaje iz ritmične gimnastike leta 1978 v Premanturi pri Puli. Foto: neznan, hrani: MNZS.

31

Ing. Milovan Mihorko je organiziral vadbo v streljanju za člane društva. Premantura pri Puli leta 1979. Foto: neznan, hrani: MNZS.

Življenje v taboru je bilo preprosto, za jutranjo in večerno higieno je služilo navadno betonsko korito s tekočo vodo, hrano so kuhali v velikih kotlih in pri pripravi hrane so pomagali taborniki oz. tabornice. Med taborjenjem pa niso pozabili na telovadbo. Vsako jutro se je začelo z jutranjo telovadbo, preko dneva pa so izvajali vaje tudi na različnih orodjih, igrali odbojko, se učili raznih ročnih spretnosti in tudi streljanja z zračno puško. Sami so urejali tabor in okolico, pospravljali in urejali svoje šotore, brali in seveda uživali v vodi. Mnogi mladi taborniki so na taborjenjih na morju osvojili plavalne tehnike in splavali. Večeri pa so bili namenjeni druženju ob tabornem ognju, petju in glasbi.

32

Člani na taborjenju izvajajo točko Kunta Kinte. Premantura pri Puli leta 1979. Foto: neznan, hrani: MNZS.

33

Praznovanje Dedka Mraza v TVD Partizan Narodni dom v Narodnem domu Ljubljana decembra 1953. Nastop otrok in Dedka Mraza. Foto: neznan, hrani: MNZS.

Ob Novem letu je mlade telovadce obiskoval Dedek Mraz in ob teh priložnostih so uprizorili krajše igre in skeče.

34

Člani TVD Partizan Ljubljana Narodni dom ob obisku Gramozne jame leta 1958, kjer so ob spomeniku žrtvam položili venec. Drugi moški z desne (v temnem plašču brez kravate) je tedanji predsednik društva Tomaž Šavnik. Foto: neznan, hrani: MNZS.

Ni bila torej le telovadba tista, ki je družila članstvo, družile so jih tudi različne druge dejavnosti in aktivnosti.

35

Praznovanje 60-letnice Jelice Vazzaz in 70-letnice Alojza Vrhovca v društvu Partizan Ljubljana Narodni dom 27. junija 1974. Zahvala slavljenke Jelica Vazzaz. Foto: neznan, hrani: MNZS.

____________________________________________________________________

Besedilo in fotografije pripravila: Irena Fürst, kustosinja Muzeja novejše zgodovine Slovenije, enota Brestanica, skrbnica zbirke Fotografije sokolov.

Fotografija PL1818

Fotografije Tekočega fonda so se v desetletjih po nastanku Muzeja dopolnjevale tako z novim fotografskim materialom kot s podatki o fotografijah. Uporabljene so bile tako za pripravo razstav, publiciranje muzejskega gradiva na temo narodnoosvobodilnega boja, pregledovanje terenskih raziskav kot pripravo študij in poročil na to temo. Muzej je fotografije izdeloval tudi za druge muzeje, hranjeno fotografsko gradivo pa je za potrebe širjenja znanja dajal v uporabo tudi drugim ustanovam. Fotografije iz Tekoče zbirke se v publikacijah o vojnih dogodkih, s posebnim poudarkom na pregonu, mučenju ter pobojih civilistov, pojavijo že v prvih letih po koncu vojne. Medtem ko so nekatere fotografije sčasoma utonile v poplavi objavljenega gradiva, se druge danes redno pojavljajo v medijih kot sinonim spominske resnice, ki družbo sili k temu, da dogodka ne pozabi. Težava nastane, ko so fotografije deležne političnih manipulacij in izkrivljenih interpretacij.

Tak je primer fotografije, inventarizirane pod inv. št. 1818, na kateri je neznani avtor dokumentiral streljanje talcev med italijansko ofenzivo na okupiranem slovenskem ozemlju. Na fotografiji so talci Franc Žnidaršič, Janez Krajc, Franc Škerbec, Feliks Žnidaršič in Edvard Škerbec trenutek pred eksekucijo, ki jo italijanski strelski vod izvaja 31. julija 1942 v vasi Dane v Loški dolini.

Leta 2011 se je med komemoracijami Dneva spomina (10. februar), praznika, ki ga v Italiji obeležujejo od leta 2004, fotografija začela redno pojavljati v italijanskih medijih. Izbrana fotografija je tolmačila nasilje vojske nad civilisti, vendar v kontekstu spomina na ubite italijanske civiliste, ki so izkusili nasilje partizanske vojske (»slavotitini«). Kljub temu da je stroka zelo hitro reagirala in označila fotografijo za lažno, se je podoba še naprej pojavljala v medijih in vabilih na komemoracije kot historično izpričani dogodek. Ta fotografija ni edini primer tovrstne manipulacije fotografij nasilja v drugi vojni. Težava nastane, ko se fotografije prikazuje z namenom izkrivljanja tolmačenj preteklosti in historičnih revizij.

Incident se je ponovil tudi leta 2018, ko je več medijev fotografijo ponovno objavilo kot opomin na krvave dogodke iz preteklosti, ne da bi se pred tem prepričalo, ali je njeno tolmačenje resnično ali ne. Ključno vprašanje v iskanju odgovora na to, katere medijske interpretacije so verodostojne in katere ne, je, kdo je izvajalec in kdo talec eksekucije. V neskončnem ponavljanju neresničnih tolmačenj te sčasoma lahko postanejo resnične.


Besedilo pripravila: dr. Kaja Širok, direktorica

Predmet je na ogled na občasni razstavi (R)evolucija muzeja: 1948 – 2018, ki je do januarja 2019 na ogled v prostorih Muzeja novejše zgodovine Slovenije, Celovška 23, 1000 Ljubljana.

V ANKARANU ODPRLI MODERNO KEGLJIŠČE

V Ankaranu so jeseni leta 1968 odprli šeststezno avtomatsko kegljišče, ki ga je Dnevnikov novinar označil za “prav gotovo najbolj moderno kegljišče pri nas.”

Novinar je zapisal še, da so tistega leta tudi drugod v turističnih krajih po Sloveniji odpirali avtomatska kegljišča, saj da so gostinci in turistični delavci ugotovili, da so kegljišča donosna in tudi zelo privlačna za turiste, sploh ko je slabo vreme. Prav tako je omenil, da so leta 1968 podobni kegljišči kot v Ankaranu odprli tudi v Luciji in Portorožu.

(Objavljeno v časopisu Dnevnik, petek, 9. novembra 2018)

TVD PARTIZAN LJUBLJANA NARODNI DOM V OBDOBJU OD 1959 DO 1983

To obdobje je, ob velikanu slovenske gimnastike iz predvojnega časa Leonu Štuklju, zaznamoval drugi izjemni slovenski športnih vseh časov Miroslav Cerar.

 

Telovadna akademija TVD Partizan Ljubljana Narodni dom 23. aprila 1960 v veliki dvorani Gospodarskega razstavišča. Govori predsednik društva Tomaž Šavnik. Foto: neznan.

2

Telovadna akademija TVD Partizan Ljubljana Narodni dom 23. aprila 1960 dvorani Gospodarskega razstavišča. Nastop članov. Izvajajo telovadno skladbo dr. Viktorja Murnika »V boj«. Foto: neznan.

3

Telovadna akademija TVD Partizan Ljubljana Narodni dom 23. aprila 1960 v veliki dvorani Gospodarskega razstavišča. Nastop pionirk s točko “Igra in ples”. Foto: neznan.

4

Leta 1960 je v Pragi potekala II. Špartikijada, mednarodni festival športnikov v gimnastiki. Člani izvajajo vaje. Foto: neznan.

5

Miroslav Cerar je na evropskem prvenstvu v Luksemburgu leta 1961 prejel najvišji pokal za svoje tekmovalne rezultate. Zlata odličja je dosegel na konju z ročaji, na krogih, bradlji in v mnogoboju, v preskoku pa je bil tretji. Foto: neznan.

 

Že leta 1958 je na svetovnem prvenstvu v Moskvi osvojil prvo v nizu kolajn. Bil je tretji na konju z ročaji, ki je postal njegova paradna disciplina in v kateri je v svoji športni karieri osvojil na evropskih in svetovnih prvenstvih ter olimpijadah devet kolajn od tega sedem zlatih, eno srebrno in eno bronasto. Sicer pa je na olimpijskih igrah Miroslav Cerar osvojil tri medalje, od tega dva naslova olimpijskega prvaka, na svetovnih prvenstvih je osvojil šest medalj in dosegel štiri naslove svetovnega prvaka, na evropskih prvenstvih pa je osvojil petnajst medalj, od tega devet zlatih.

 

6

Miroslav Cerar je spregovoril pred zbrano množico ob vrnitvi z evropskega prvenstva v gimnastiki v Luksemburgu leta 1961. Foto: Marjan Zaplatil.

 

V letu 1963 je društvo slavnostno obeležilo 100 let ustanovitve sokolskega gibanja in svojega delovanja. Izvedli so telovadni nastop, imeli slavnostno skupščino in uredili razstavo, ki je predstavila 100 let dejavnosti v društvu.

 

7

8

Slavnostni občni zbor TVD Partizan Ljubljana Narodni dom ob 100. obletnici delovanja 16. oktobra 1963 v telovadnici Narodnega doma. Prapori društva. Foto: neznan.

9

Predsednik Alojz Vrhovec govori na slavnostnem občnem zboru TVD Partizan Ljubljana Narodni dom ob 100. obletnici delovanja 16. oktobra 1963. Foto: neznan.

10

Društveni nastop TVD Partizan Ljubljana Narodni dom leta 1963 ob 100. obletnici delovanja na društvenem letnem telovadišču v Tivoliju. Prihod različnih oddelkov na telovadišče. Foto: neznan.

11

Nastop različnih oddelkov na društvenem nastopu TVD Partizan Ljubljana Narodni dom leta 1963 ob 100. obletnici delovanja na društvenem telovadišču v Tivoliju. Foto: neznan.

12

Nastop Miroslava Cerarja na konju na društvenem nastopu TVD Partizan Ljubljana Narodni dom leta 1963 ob 100. obletnici delovanja na društvenem telovadišču v Tivoliju. Foto: neznan.

13.a

Dr. Viktor Murnik, prvi z desne, leta 1920 na Bledu v družbi članov Ljubljanskega Sokola. Foto: Vekoslav Kovač.

 

Na novoletni dan leta 1964 se je, v devetdesetem letu starosti, od športnih vrst za vedno poslovil dr. Viktor Murnik. Bil je telovadec, vodnik, sodnik, organizator, znanstvenik-doktor prava, založnik, pisatelj in prosvetitelj. Zanimiv je podatek, da je na diplomi od možnih 45 točk dosegel 45,25 točk. To priča o njegovem umu in sposobnostih, ki jih je dolga leta udejanjal in razdajal prav v sokolski organizaciji.

 

13

Časopis Mladina št. 40 z dne 10. oktobra 1964 je na prvi strani objavil fotografijo telovadca TVD Partizan Narodni dom Ljubljana Mira Cerarja, v časopisu pa je tudi daljši prispevek o njem pred olimpijado v Tokiu. Foto: Andrej Agnič.

14

Sprejem Miroslava Cerarja, telovadca TVD Partizan Ljubljana Narodni dom, oktobra 1964 na železniški postaji v Sežani po vrnitvi iz poletnih Olimpijskih iger v Tokiu, ki so bile v času od 10. do 24. oktobra 1964. Miroslav Cerar je osvojil prvo mesto na konju z ročaji in tretje mesto na drogu. Foto: neznan.

15

Stadion v Pragi, kjer so se odvijale številne športne prireditve, med drugim tudi telovadne. V letu 1965 je bila na tem stadionu III. Špartikiada, mednarodni festival športnikov v gimnastiki. Foto: neznan.

16

Predsednik občinske zveze za telesno vzgojo Lojze Kramar podeljuje Miroslavu Cerarju, članu TVD Partizan Ljubljana Narodni dom, spominsko darilo; oktober 1967. Foto: neznan.

 

Leta 1966 je bilo v Sloveniji prvič organizirano tekmovanje v ritmični gimnastiki. Da je športna gimnastika vedno bolj prehajala v ritmično gimnastiko je zasluga Jelice Vazzaz, ki je bila tudi organizatorka prvega tekmovanja v ritmični gimnastiki in ki je tudi napisala prvi priročnik za to novo obliko gimnastike.

 

17

Člani TVD Partizan Ljubljana Narodni dom na pohodu po poteh okupirane Ljubljane maja 1967. Foto: neznan.

18

Člani TVD Partizan Ljubljana Narodni dom na pohodu po poteh okupirane Ljubljane maja 1967. Foto: neznan.

19

Slavnostni sprejem po prihodu olimpijskih tekmovalcev iz Mehike v Ljubljano, kjer jih je TVD Partizan Ljubljana Narodni dom ob ogromni udeležbi občinstva 4. novembra 1968 ob 17. uri toplo pozdravilo Z desne: pozdravni govor predsednika Alojza Vrhovca, Miloš Strgar – sodnik, Zoran Polič – predsednik Jugoslovanskega olimpijskega odbora in tekmovalci Milenko Kersnik, Miloš Vratič, Janez Brodnik, Janez Šribar – vodnik vrste, Tine Šrot in Miroslav Cerar. Miroslav Cerar je na olimpijskih igrah v Ciudad de Mexico ponovil uspeh iz Tokia in ponovno osvojil zlato odličje na konju z ročaji. Foto: neznan.

20

V času od 22. do 27. oktobra 1970 je bilo v Ljubljani XVII. svetovno prvenstvo v gimnastiki, ki se je odvijalo v Hali Tivoli. Svetovno prvenstvo je Ljubljana gostila drugič, prvo je bilo leta 1922. Foto: neznan.

21

Nastop mladink na ponjavi v uvodu XVII. Svetovnega prvenstva v gimnastiki, ki je bilo v Ljubljani v času od 22. do 27. oktobra 1970. Foto: neznan.

 

Za slovensko športno gimnastiko je bilo pomembno leto 1970, ko se je v Sloveniji, v Ljubljani, odvijalo drugo svetovno prvenstvo. Prvo je bilo leta 1922. Organizator prvenstva je bil TVD Partizan Ljubljana Narodni dom. Za slovenske tekmovalce je bilo prvenstvo zelo uspešno, saj je Miroslav Cerar tretjič zapored, po Pragi leta 1962 in Dortmundu leta 1966, osvojil zlato odličje na konju z ročaji.

 

22

Miroslav Cerar, evropski, svetovni in olimpijski prvak na konju z ročaji je osvojil zlato odličje tudi na XVII. svetovnem prvenstvu v gimnastiki v Ljubljani leta 1970. Foto: neznan.

23

Telovadka Marlenka Kovač, članica TVD Partizan Narodni dom, ki je nastopala za reprezentanco Jugoslavije na dveh svetovnih prvenstvih, v Dortmundu leta 1966 in v Ljubljani leta 1970. Foto: neznan.

24

Sprejem za jugoslovanske športnike po končanem svetovnem prvenstvu v gimnastiki leta 1970 v Ljubljani. Foto: neznan.

25

Javni telovadni nastop TVD Partizan Ljubljana Narodni dom 30. maja 1972 v Ljubljani. Foto: neznan.

 

Olimpijske igre v Münchnu leta 1972 so bile prelomnica za gimnastične telovadce zlate generacije, kot so jih imenovali, saj so zaključili svojo telovadno pot. Zlata generacija iz vrst TVD Partizan Narodni dom so bili: Janez Brodnik, Miroslav Cerar, Tine Šrot, Avgust Küssel, Janko Nastran, Milenko Kersnič in trener Janez Šribar.

V letu 1973 se je na gimnastičnih tekmovanjih pojavila nova tekmovalna panoga – skoki z male prožne ponjave. Zasluga za to je v delu prof. Jelice Vazzaz in Borisa Gregorke. Ob določenih prireditvah, za katera sta komponirala telovadne sestave, to kar je prej dolga leta počel dr. Viktor Murnik, sta uporabila za nastope tudi veliko in malo prožno ponjavo. Mala ponjava se je razširila tudi po telovadnih društvih po vsej Sloveniji in tako so postali skoki z male ponjave nova tekmovalna disciplina.

 

26

Javni telovadni nastop društva Partizan Ljubljana Narodni dom ob 110-letnici delovanja 12. junija 1973 na letnem telovadišču društva v Tivoliju. Prihod zastavonoše in tekmovalcev na telovadišče. Foto: neznan.

27

Telovadke s podmladkom v mimohodu na začetku javnega telovadnega nastopa društva Partizan Ljubljana Narodni dom ob 110-letnici delovanja 12. junija 1973 na letnem telovadišču društva v Tivoliju. Foto: neznan.

28

Nastop članov na mali prožni ponjavi na javnem telovadnem nastopu društva Partizan Ljubljana Narodni dom ob 110-letnici delovanja. Nastop je bil 12. junija 1973 na letnem telovadišču društva v Tivoliju. Foto: neznan.

 

Fond gradiva Fotografije Sokoli, se sicer zaključi z letom 1983, ko je društvo praznovalo 120. obletnico ustanovitve in delovanja, a fotografije za dogodke, prireditve in tekmovanja za zadnja obdobja, ki sem jih na kratko predstavila, so precej redke.

 

29

Ob 110. obletnici ustanovitve Sokola in njegovega delovanja so v TVD Partizan Ljubljana Narodni dom leta 1973 fotografirali vse skupine, ki so delovale in vadile v društvu. To je skupina najmlajših cicibanov, katerih vodnica je bila Dunja Brdavs. Foto: Edi Šelhaus.

30

Skupina pionirk fotografiranih ob 110. obletnici ustanovitve Sokola in njegovega delovanja. V sredini je vodnica Zdenka Prušnik poročena Cerar. Foto: Edi Šelhaus.

31

Skupina mladink, katerih vodnica je bila prof. Jelica Vazzaz, fotografirane ob 110. obletnici ustanovitve Sokola in njegovega delovanja leta 1973. Foto: Edi Šelhaus.

 

V naslednjih dveh prispevkih pa bom predstavila še drugo, ne športno in tekmovalno plat delovanja društva, temveč družabno in tudi njihove proste aktivnosti.

 

32

Častni člani društva TVD Partizan Narodni dom leta 1973 ob 110. obletnici ustanovitve Sokola in njegovega delovanja. Z leve prva vrsta Jože Rus, Martin Novak, Viktor Šenica in Alojz Vrhovec. Druga vrsta z leve Boris Gregorka, Verena Kotnik, Jože Zalokar, Jelica Vazzaz in Tomaž Šavnik. Foto: Edi Šelhaus.

33

Društvena razstava ob 110. obletnici ustanovitve Sokola in njegovega delovanja. Razstava je bila postavljena v času od 18. do 26. decembra 1973 v prostorih Narodnega doma v Ljubljani. Foto: neznan.

34

Slavnostna prireditev leta 1976 ob 25. obletnici Partizana Jugoslavije. Partizan – zveza za telesno vzgojo je bil ustanovljen novembra 1951 v Beogradu. Prireditev ob 25. obletnici je bila v Ljubljani. Omizje s slavnostnimi člani. Foto: Marjan Ciglič.

35

Praznovanje 25-letnice delovanja športnega društva Partizan Jugoslavije v Ljubljani, v Festivalni dvorani leta 1976. Foto: Ciglič Marjan.

36

Razstava ob 120 letnici delovanja društva Partizan Ljubljana Narodni dom leta 1983. Razstava je stala v času od 20. do 27. oktobra 1983. Foto: neznan.

____________________________________________________________________

Besedilo in fotografije pripravila: Irena Fürst, kustosinja Muzeja novejše zgodovine Slovenije, enota Brestanica, skrbnica zbirke Fotografije sokolov.

LJUBLJANSKI SOKOLI MED IN PO DRUGI SVETOVNI VOJNI DO LETA 1958

 

Delovanje Ljubljanskih Sokolov je ob italijanski okupaciji Ljubljane zamrlo. Okupacijskim oblastem so morali izročiti tudi vsa finančna sredstva, ki so jih imeli približno za četrtino novega telovadnega doma. Sicer pa so bili Sokoli ena od ustanovnih skupin OF, večji del članov je bil aktiven, tudi v partizanskih vrstah, nekateri pa so bili internirani v koncentracijska taborišča.

 

 

Povojno obdobje je bilo obdobje sprememb. Namesto sokolskih društev so bila ustanovljena fizkulturna društva in času primerno so se le ta tudi imenovala. Ljubljanski Sokoli so se preimenovali v društvo Udarnik, sokoli s Tabora v društvo Svoboda in sokoli iz Štepanje vasi v društvo Borec.

 

4

Člani in članice društva Enotnost pri obedu na zletu v Beogradu, 22. junija 1947. Foto: neznan, hrani MNZS.

5

Člani in članice društva Enotnost na zletu v Beogradu, 22. junija 1947. Foto: neznan, hrani MNZS.

6

Dopisnica izdana ob Balkanijadi v vajah na orodju, ki je bilo v Ljubljani v času od 5. – 7. septembra 1947. Avtor: neznan, hrani MNZS.

 

Za kratek čas je prišlo do združitve vseh treh društev in poimenovali so se društvo Enotnost. Vendar zaradi nesoglasij je maja 1948 v novo ustanovljenem društvu prišlo do razdora, društvo Enotnost se je preimenovalo v Telovadno društvo Ljubljana I. (Narodni dom), Društvo Svoboda pa v Telovadno društvo II. (Tabor).

 

7

V Ljubljani je bila v času od 5. do 7. septembra 1947 Balkanijada v vajah na orodju. Posnetek z letnega telovadišča. Na čelu slavnostnega mimohoda je na sredini prve vrste dr. Viktor Murnik. Foto: neznan, hrani MNZS.

8

Letak za Balkansko-srednjeevropske igre v atletiki, ki so bile od 16. do 19. septembra 1948 v Beogradu. Avtor: neznan, hrani MNZS.

9

Ena od dopisnic, ki so bile izdane ob XI. Vsesokolskem zletu v Pragi. Zlet je bil junija in julija leta 1948. Dopisnica je z motivom Prage in Karlovega mostu. Avtor: neznan, hrani MNZS.

 

Novi začetki delovanja društva so bili težki. Predsednik Telovadnega društva I. je postal Alojz Vrhovec. Z vadbo so ponovno pričeli vsi oddelki. Denarja niso imeli in da so zasteklili razbita okna na stavbi Narodnega doma in kupili žarnice, so se morali znajti na različne načine.

 

10

XI. vsesokolski zlet v Pragi julija 1948. Naši telovadci, bilo je 3400 jugoslovanskih mladincev in mladink ter 700 mornarjev, pred nastopom ob igranju jugoslovanske himne. Foto: M. Maležič, hrani MNZS.

V letu 1947 so se telovadci društva Enotnost udeležili več telovadnih prireditev. Bili so na zveznem zletu telovadcev Jugoslavije, ki je bil 22. junija v Beogradu, tekmovali so na Balkaniadi v Ljubljani v času od 5. do 7. septembra in bili so na Balkansko-srednjeevropskih igrah v atletiki v Beogradu, ki so bile v času od 16. do 19. septembra.

 

 

Eden prvih velikih zletov po vojni je bil XI. vsesokolski zlet v Pragi julija 1948. Na njem je bilo prisotnih tudi 3400 jugoslovanskih mladincev in mladink, tudi iz TVD Ljubljana I., ter 700 mornarjev. Na zletu je bila uprizorjena zadnja velika telovadna skladba dr. Viktorja Murnika – praška epopeja. Skladba je vsebovala pet delov in izvajalo jo je 4100 telovadcev. Samo prireditev na telovadnem stadionu v Pragi si je ogledalo 200.000 gledalcev.

 

Meseca novembra 1951 je bil v Beogradu ustanovljen Partizan – zveza za telesno vzgojo. Še istega leta se je Telovadno društvo Ljubljana I. preimenovalo v TVD Partizan Ljubljana Narodni dom. Njihovi člani so sodelovali na različnih prireditvah doma, republikah takratne države in tudi v tujini. Že leta 1951 so na državnem prvenstvu v gimnastiki osvojili prehodni pokal.

 

21

Stavba Narodnega doma v Ljubljani, ki je bila sedež prej Ljubljanskih Sokolov in pozneje TVD Partizan Ljubljana Narodni dom. Del prostorov Narodnega doma je že leta 1919 prevzelo društvo Narodna galerija, v celoti pa so se v stavbo preselili leta 1928 – iz Kresije, kjer so imeli nekaj časa svoj sedež. Leta 1945 je postalo poslopje Narodnega doma last Narodne galerije. V poslopju je bil vse do leta 2010 sedež TVD Partizan. Foto: neznan, hrani MNZS.

22

Slovesnost ob 80. letnici dr. Viktorja Murnika, tekmovalca, vaditelja, sodnika, organizatorja, znanstvenika, založnika, pisatelja, predsednika sokolskega društva leta 1954 v telovadnici Narodnega doma. Slavljenec s šopkom rož. Foto: neznan, hrani MNZS.

23

Vabilo na telovadno akademijo ob 80. letnici rojstva in 60. letnici telesnovzgojnega delovanja dr. Viktorja Murnika, ki je bila 9. aprila 1954 v opernem gledališču v Ljubljani. Avto: neznan, hrani MNZS.

 

V času od 21. do 28. junija 1953 je društvo praznovalo 90-obletnico ustanovitve prvega telovadnega društva na slovenskih tleh. Praznovanje je bilo skromno in se je odvijalo na letnem telovadišču s telovadnimi nastopi, imeli so še slavnostni občni zbor in pripravili razstavo o zgodovini delovanja društva. Obletnico so s telovadnimi nastopi obeležili tudi pet let pozneje, leta 1958, ko so obeležili tudi preimenovanje društva v TVD Ljubljana I..

 

 

V čast dr. Viktorja Murnika je TVD Partizan Ljubljana Narodni dom 9. aprila 1954 organiziral slavnostno akademijo ob njegovi 80. letnici, ki je bila v prostorih Opere v Ljubljani. Telovadci in telovadke so izvajali različne telovadne vaje ob izvedenem kulturnem programu.

32

Letak 1. slovenskega festivala telesne kulture, ki je bil v Ljubljani od 23. junija do 1. avgusta 1957. Avtor: neznan, hrani MNZS.

33

Društveni nastop TVD Partizan Ljubljana Narodni dom 3. junija 1956 na letnem telovadišču v Tivoliju. Prihod telovadcev na telovadišče. Foto: Hojkan, hrani MNZS.

34

Državno prvenstvo Partizana Jugoslavije v mnogoboju in v vajah na orodju I. razreda za mladince v Mariboru 7. in 8. julija 1956. Vrsta Partizana Ljubljana Narodni dom. Prvi z leve Miro Cerar, ki je dosegel prvo mesto. Vodnik vrste Leopold Šega. Foto: neznan, hrani MNZS.

 

35

Državno prvenstvo Partizana Jugoslavije v mnogoboju in v vajah na orodju I. razreda za mladince v Mariboru 7. in 8. julija 1956. Šturm Lojzka, ki je delila prvo mesto z Drago Bužga. Foto: Kovač Lojze, hrani MNZS.

36

Državno prvenstvo Partizana Jugoslavije v mnogoboju in v vajah na orodju I. razreda za mladince v Mariboru 7. in 8. julija 1956. Šturm Lojzka, ki je delila prvo mesto z Drago Bužga. Foto: Kovač Lojze, hrani MNZS.36. Državno prvenstvo Partizana Jugoslavije v mnogoboju in v vajah na orodju I. razreda za mladince v Mariboru 7. in 8. julija 1956. Miro Cerar na bradlji. Foto: neznan, hrani MNZS.

37

Društveni javni telovadni nastop članov TVD Partizan Ljubljana Narodni dom v Tivoliju leta 1958, ob 95. obletnici delovanja. Telovadci in prihod prapora. Desni telovadec ob praporu je Miro Cerar. Foto: neznan, hrani MNZS.

 

38

Društveni javni telovadni nastop članov TVD Partizan Ljubljana Narodni dom v Tivoliju leta 1958, ob 95. obletnici delovanja. Nastop vseh oddelkov, v ospredju pionirji. Foto: neznan, hrani MNZS.

39

Prireditev TVD Partizan Ljubljana Narodni dom leta 1958, ob 95. obletnici delovanja v dvorani Narodnega doma. Obenem so praznovali 10. obletnico preimenovanja iz Enotnosti v TVD Ljubljana I. Vajo na drogu izvaja Miro Cerar, ob njem trener Boris Gregorka. Foto: neznan, hrani MNZS.

_____________________________________________________________________

Besedilo in fotografije pripravila: Irena Fürst, kustosinja Muzeja novejše zgodovine Slovenije, enota Brestanica, skrbnica zbirke Fotografije sokolov.

TUDI ITALIJANI NA LOVU NA FAZANE

Lepo jesensko vreme je v naravo privabilo tudi lovce, ki jih je konec oktobra leta 1968 fotoreporter Marjan Ciglič v objektiv ujel v okolici Brnika.

Lov na fazane in jerebice je po poročanju Ljubljanskega dnevnika na ta konec privabil tudi številne tuje lovce, ki so po večini prišli iz sosednje Italije. Verjetno je odveč dodati, da so uplenjene živali gotovo končale v kakšni izvrstni jedi.

(Objavljeno v časopisu Dnevnik, petek, 26. oktobra 2018)

TEKMOVANJA ZA MEČ KRALJA ALEKSANDRA

 

Jugoslovanska sokolska zveza je v letih 1925, 1930, 1933, 1937 in 1939 organizirala tekmovanja za meč kralja Aleksandra. V gimnastičnih mnogobojih so se med seboj pomerile najboljše vrte jugoslovanskih sokolskih društev.

 

2

Vrsta višjega oddelka Ljubljanskega Sokola, ki je v mnogoboju na tekmi Jugoslovanske sokolske zveze v Beogradu leta 1925 osvojila meč kralja Aleksandra. Z leve – Gojmir Pehani, Boris Gregorka, Vlado Orel, Srečko Sršen, Stanko Žilič, Lojze Vrhovec in Kajetan Kavčič. Foto: Bešter Veličan, hrani MNZS.

 

Meč je bil prehodno kraljevo darilo, izdelan je bil iz srebra, ročaj pa je bil pozlačen in posut s 25 rubini. V trajno last bi pripadel vrsti, ki bi zmagala na petih tekmah zapored. In to je uspelo prvi vrsti Ljubljanskih Sokolov.

 

3

Vrsta višjega oddelka Ljubljanskega Sokola, ki je v mnogoboju na tekmi Jugoslovanske sokolske zveze v Beogradu leta 1925 osvojila meč kralja Aleksandra. Foto: Rovšek Davorin, hrani MNZS.

 

Prva tekma za meč kralja Aleksandra je bila 27. junija 1925 v Beogradu. Na tekmovanju je zmagala vrsta Ljubljanskega Sokola v sestavi Alojz Vrhovec, Vladimir Orel, Srečko Sršen, Stanko Žilič, Kajetan Kavčič, Boris Gregorka in Gojmir Pehani, ki je bil vodnik vrste. Ker meč takrat še ni bil izdelan, ga je vrsta prejela šele naslednje leto na slavnostni akademiji v Narodnem gledališču v Beogradu. Zmaga ekipe je bila zelo odmevna in po njej se je veliko mladih včlanilo v vrste Ljubljanskih Sokolov.

 

4.a

Druga tekma za meč kralja Aleksandra je bila na II. vsesokolskem zletu SKJ v Beogradu v času od 24. do 26. junija 1930. Z leve stojijo – Stanko Žilič, Gabrijel Zupančič, Vladimir Orel in Boris Gregorka, z leve sedijo – Edvard Antosiewicz, Kajetan Kavčič in Peter Šumi. Foto: neznan, hrani MNZS.

4.b

II. vsesokolski zlet SKJ v Beogradu v času od 24. do 26. junija 1930. Proste vaje članic. Foto: neznan, hrani MNZS.

4.c

II. vsesokolski zlet SKJ v Beogradu v času od 24. do 26. junija 1930. Tekmovanje članov na drogu. Foto: neznan, hrani MNZS.

 

Druga tekma je potekala na II. vsesokolskem zletu Sokolov kraljevine Jugoslavije v dneh od 24. do 26. junija 1930 v Beogradu. Tu je sočasno potekala tudi izbirna tekma za svetovno prvenstvo v Luksemburgu, ki je bilo od 12. do 15. julija 1930. Na tekmi za kraljevi meč je zmagala vrsta Ljubljanskih Sokolov v sestavi Edvard Antosiewicz, Kajetan Kavčič, Vladimir Orel, Peter Šumi, Stanko Žilič, Gabrijel Zupančič in Boris Gregorka. Druga je bila vrsta Sokola Celje, tretja pa vrsta Sokoli Maribor Matica.

 

5

Zmagovalna vrsta članov Ljubljanskega Sokola, ki je na I. pokrajinskem zletu Sokola kraljevine Jugoslavije junija 1933 v Ljubljani osvojila meč kralja Aleksandra. Foto: Kovač Vekoslav, hrani MNZS.

6

Zmagovalna vrsta članov Ljubljanskega Sokola, ki je na I. pokrajinskem zletu Sokola kraljevine Jugoslavije junija 1933 v Ljubljani osvojila meč kralja Aleksandra. Foto: Kovač Vekoslav, hrani MNZS.

 

Tretja tekma v gimnastičnem mnogoboju za meč je bila na I. pokrajinskem zletu Sokolov kraljevine Jugoslavije, ki je bilo v Ljubljani junija 1933. Ponovno je zmagala prva vrsta Ljubljanskih Sokolov v postavi France Borko, Ivo Pustišek, Jože Vadnov, Miroslav Forte, Daniel Zupančič, Milan Potokar, Stanko Žilič in Boris Gregorka. Drugo mesto pa je osvojila druga vrsta Ljubljanskih Sokolov.

 

7

Druga tekmovalna vrsta članov Ljubljanskega Sokola je na I. pokrajinskem zletu Sokola kraljevine Jugoslavije junija 1933 v Ljubljani osvojila drugo mesto. Foto: Kovač Vekoslav, hrani MNZS.

8

Druga tekmovalna vrsta članov Ljubljanskega Sokola je na I. pokrajinskem zletu Sokola kraljevine Jugoslavije junija 1933 v Ljubljani osvojila drugo mesto. Foto: Kovač Vekoslav, hrani MNZS.

 

Četrta tekma za prestižni meč je bila v Zemunu pri Beogradu 20. junija 1937 na zletu Sokolov kraljevine Jugoslavije. Četrtič zapored je bila zmagovalna ekipa prva vrsta Ljubljanskih Sokolov, druga vrsta pa je osvojila drugo mesto. Tretje mesto je dosegla V. vrsta beograjskih Sokolov. V prvi postavi Ljubljanskih Sokolov so tekmovali Edvard Antosiewicz, Janez Malnarič, Ivo Pustišek, Edvard Slanina, Miloš Skrbinšek, Boris Gregorka in vodnik vrste Danijel Zupančič.

 

9

20. junija 1937 je na letnem sokolskem telovadišču v Zemunu pri Beogradu potekala 4. tekma za meč kralja Aleksandra. Četrtič zapored je meč osvojila prva tekmovalna vrsta Ljubljanskih Sokolov. Z leve: Miloš Skrbinšek, Edvard Slanina, Ivo Pustišek, Janez Malnarič, Danijel Zupančič, Boris Gregorka, Milan Potokar in Edvard Antosiewicz. Foto: neznan, hrani MNZS.

 

Sledila je še peta tekma, ki je bila 22. julija 1939 v Zagrebu. Ljubljanski Sokoli so zmagali tudi tokrat in meč kralja Aleksandra so prejeli v trajno last. V zmagovalni ekipi so bili Edvard Antosiewicz, Ivo Pustišek, Miloš Skrbinšek, Miroslav Forte, Miro Longyka, Edvard Slanina, Boris Gregorka in Danijel Zupančič, ki je bil tudi tokrat vodnik vrste. Edini tekmovalec, ki je sodeloval v vseh petih zmagovalnih postavah Ljubljanskih Sokolov je bil Boris Gregorka.

 

10

Član Ljubljanskega Sokola Danijel Zupančič z mečem kralja Aleksandra, ki ga je ekipa Ljubljanskih Sokolov četrtič zapored osvojila 27. junija 1937 v Zemunu. Foto: Mandić, Zemun, hrani MNZS.

11

Prosta vaja člana Ljubljanskega Sokola Josipa (Jožeta) Primožiča junija 1937 v Zemunu na zletu Sokolov kraljevine Jugoslavije. Foto: Mandić, Zemun, hrani MNZS.

12

Prosta vaja na krogih člana Ljubljanskega Sokola Janeza Pristova junija 1937 v Zemunu na zletu Sokolov kraljevine Jugoslavije. Foto: Mandić, Zemun, hrani MNZS.

 

Ljubljanski Sokoli so meč shranil v trezorju Kreditne banke v Ljubljani, po končani drugi svetovni vojni pa je meč izginil in za njim se je izgubila vsaka sled.

 

13

Prosta vaja na krogih člana Ljubljanskega Sokola Miloša Skrbinška junija 1937 v Zemunu na zletu Sokolov kraljevine Jugoslavije. Foto: Mandić, Zemun, hrani MNZS.

14

Člani in članice Ljubljanskega Sokola junija 1937 v Zemunu na zletu Sokolov kraljevine Jugoslavije. Foto: Mandić, Zemun, hrani MNZS.

 

Članice sokolskih društev so leta 1939 prvič in obenem zadnjič, saj je bila to edina tekma, tekmovale za zastavo kraljice Marije. Tekmovanje je bilo organizirano po vzoru moških tekem za meč kralja Aleksandra. Zmagale so telovadke Ljubljanskega Sokola v sestavi Marta Pustišek, Dušica Komac, Jelica Vazzaz, Olga Keržan, Fanči Ponikvar, Lidija Rupnik, Lili Stegu in Ančka Pribovšek.

 

15

Član Ljubljanskega Sokola Edvard Slanina je zmagal v skoku v višino junija 1937 v Zemunu na zletu Sokolov kraljevine Jugoslavije. Foto: Mandić, Zemun, hrani MNZS.

16

Ženska vrsta jugoslovanskih Sokolov na svetovnem prvenstvu v Pragi leta 1938. Med njimi tudi Lidija Rupnik, Jelica Vazzaz in Marta Pustišek, ki so leta 1939 osvojile zastavo kraljice Marije. Foto: Kovač Lojze, hrani MNZS.

_____________________________________________________________________________

Besedilo in fotografije pripravila: Irena Fürst, kustosinja Muzeja novejše zgodovine Slovenije, enota Brestanica, skrbnica zbirke Fotografije sokolov.

NOVE BENCINSKE ČRPALKE

Bencinske črpalke so bile v šestdesetih letih še nekaj tako posebnega, da so jih risali najboljši arhitekti. Bencinski servis na Tivolski cesti ob železniški progi je recimo projektiral Edvard Ravnikar, črpalko na drugi strani Milan Mihelič, tisto na Tržaški cesti, ki še vedno deluje, Martin Živič in še bi lahko naštevali.

Ljubljanski dnevnik je oktobra 1968 ob gradnji Ravnikarjevega bencinskega servisa poročal, da bo, ko bo zgrajen podaljšek Parmove ulice s podvozom na Tivolsko cesto, ob črpalki zgrajen hotel. Petdeset let pozneje ni ne hotela ne podvoza, ki pa je zadnje mesece postal spet aktualen ob razpravah o prometni ureditvi območja na Parmovi ulici.

(Objavljeno v časopisu Dnevnik, petek, 19. oktobra 2018)

ZADNJI VELIKI SOKOLSKI ZLET V LJUBLJANI LETA 1933

Osemindvajsetega junija leta 1933, na Vidov dan, se je v Ljubljani začel veličastni celotedenski sokolski zlet ob 70. obletnici ustanovitve prvega sokolskega društva med južnimi Slovani. To je bil obenem tudi I. Pokrajinski zlet Sokola kraljevine Jugoslavije.

1. Odbor Ljubljanskih Sokolov, ki je vodil priprave na I. pokrajinski zlet Sokolov kraljevine Jugoslavije leta 1933. Obenem je Ljubljanski Sokol praznoval 70-letnico društva

Odbor Ljubljanskih Sokolov, ki je vodil priprave na I. pokrajinski zlet Sokolov kraljevine Jugoslavije leta 1933 v Ljubljani in obenem praznovanja 70-letnice društva. Foto: Kovač Vekoslav, hrani MNZS.

2. Letak ob I. pokrajinskem zletu Sokolov kraljevine Jugoslavije in 70-letnici delovanja Ljubljanskih Sokolov

Letak izdan ob I. pokrajinskem zletu Sokolov kraljevine Jugoslavije in 70-letnici delovanja Ljubljanskih Sokolov. Original. Hrani MNZS.

3. Gradnja tribun na letnem telovadi┼í─Źu Ljubljanskih Sokolov v Tivoliju leta 1933 za I. Pokrajinski zlet Sokolov kraljevine Jugoslavije

Gradnja tribun na letnem telovadišču Ljubljanskih Sokolov v Tivoliju leta 1933 za I. Pokrajinski zlet Sokolov kraljevine Jugoslavije. Foto: Kovač Vekoslav, hrani MNZS.

4. Gradnja tribun letnega stadiona Ljubljanskih Sokolov v Tivoliju leta 1933

Gradnja tribun letnega stadiona Ljubljanskih Sokolov v Tivoliju leta 1933. Foto: Kovač Vekoslav, hrani MNZS.

 

Priprave na zlet so se začele že leto prej, vodilo pa jih je društveno vodstvo – načelnik Gojmir Pehani, podnačelnika Boris Gregorka in Tomaž Šavnik, načelnica Ada Kuhar in podnačelnici Silva Boltavzer-Burja in Herna Barl in seveda dr. Viktor Murnik. Celotno organizacijo priprav na društveni nastop je že jeseni 1932 prevzel Boris Gregorka, ki je po končani prireditvi prejel priznanje za organizacijo tako od Sokolov kraljevine Jugoslavije kot Ljubljanskih Sokolov.

 

 

Za zletno prireditev so Ljubljanski Sokoli uredili tudi svoje letno telovadišče v Tivoliju, kjer so postavili nove tribune in prostor za godbo.

Dr. Viktor Murnik je pripravil za zlet množično telovadno točko prostih vaj, v kateri so bili združeni vsi, od najmlajših do najstarejših članov Sokola. V tej skupni društveni točki je nastopilo 450 sokolov in sokolic. Pripravil je tudi telovadni nastop »Naprej zastave slave«, v katerem je telovadilo 272 nastopajočih.

12. Proste vaje mo┼íke in ┼żenske dece na I. pokrajinskem zletu kraljevine Jugoslavije

Proste vaje moške in ženske dece na I. pokrajinskem zletu kraljevine Jugoslavije. Foto: Kovač Vekoslav, hrani MNZS.

13. ─îlani, ─Źlanice in mo┼íka in ┼żenska deca Ljubljanskega Sokola izvajajo prosto vajo, ki jo je sestavil dr. Viktor Murnik

Člani, članice in moška in ženska deca Ljubljanskega Sokola izvajajo prosto vajo, ki jo je sestavil dr. Viktor Murnik. Foto: Kovač Vekoslav, hrani MNZS.

14. Proste vaje ─Źlanov Sokola

Proste vaje izvajajo člani Sokola. Foto: Kovač Vekoslav, hrani MNZS.

14.b. Murnikova to─Źka - Naprej zastave slava

Murnikova točka – Naprej zastave slava. Foto: Kovač Vekoslav, hrani MNZS.

15. Proste vaje ─Źlanic Sokola

Proste vaje članic Sokola. Foto: Kovač Vekoslav, hrani MNZS.

Sicer je na zletu nastopilo nekaj tisoč nastopajočih, na letnem telovadišču Ljubljanskih Sokolov v Tivoliju pa si je prireditev ogledalo več kot 20.000 gledalcev. Številčnost prisotnih je presenetila celo organizatorje. Poleg slovenskih Sokolov so na zletu nastopili tudi Sokoli iz jugoslovanskih sokolskih žup, Sokoli iz Češkoslovaške, Poljske in Rusije.

Samostojno so se na zletu predstavila tudi moška in ženska deca Ljubljanskih Sokolov, kot tudi pripadniki vojske Kraljevine Jugoslavije.

17. Slavnostna tribuna, na kateri je tudi kralj Aleksander Kara─Ĺor─Ĺevi─ç, ki je bil prisoten na I. pokrajinskem zletu Sokola kraljevine Jugoslavije v Ljubljani junija 1933

Slavnostna tribuna, na kateri je tudi kralj Aleksander Karađorđević, ki je bil prisoten na I. pokrajinskem zletu Sokola kraljevine Jugoslavije v Ljubljani junija 1933. Foto: Kovač Vekoslav, hrani MNZS.

16. Gledalci na I. pokrajinskem zletu Sokola kraljevine Jugoslavije

Gledalci na I. pokrajinskem zletu Sokola kraljevine Jugoslavije. Foto: Kovač Vekoslav, hrani MNZS.

18. ─îlani Sokola odhajajo s telovadi┼í─Źa. Na slavnostni tribuni visoki gostje in kralj Aleksander Kara─Ĺor─Ĺevi─ç

Člani Sokola odhajajo s telovadišča. Na slavnostni tribuni visoki gostje in kralj Aleksander Karađorđević. Foto: Kovač Vekoslav, hrani MNZS.

19. Proste vaje izvajajo pripadniki kraljeve vojske

Proste vaje izvajajo pripadniki kraljeve vojske. Foto: Kovač Vekoslav, hrani MNZS.

Na zletu je bil navzoč tudi kralj Aleksander I. Karađorđević, ki je Ljubljanskim Sokolom podaril nov dragocen prapor.

20. Proste vaje izvajajo pripadniki kraljeve mornarice

Proste vaje izvajajo pripadniki kraljeve vojske. Foto: Kovač Vekoslav, hrani MNZS.Proste vaje izvajajo pripadniki kraljeve mornarice. Foto: Kovač Vekoslav, hrani MNZS.

21. Proste vaje ─Źlanov enega od sokolskih dru┼ítev v narodnih no┼íah

Proste vaje članov enega od sokolskih društev v narodnih nošah. Foto: Kovač Vekoslav, hrani MNZS.

 

V okviru zletnih dni so potekala tudi gimnastična tekmovanja, mnogoboj članov višjega oddelka, ki so štela za »meč kralja Aleksandra«. Med desetimi ekipami je zmagala prva vrsta Ljubljanskih Sokolov v sestavi Miroslav Forte, dr. Ivko Pustišek, Milan Potokar, Jože Vadnov, Stanko Žilič, Danijel Zupančič in Boris Gregorka, sledila pa jim je njihova druga vrsta.

 

 

26. ─îlani sokolskih dru┼ítev na slavnostnem sprevodu po ulicah Ljubljane junija 1933. Mimohod mimo fran─Źi┼íkanske cerkve

Člani sokolskih društev na slavnostnem sprevodu po ulicah Ljubljane junija 1933. Mimohod mimo frančiškanske cerkve. Foto: Kovač Vekoslav, hrani MNZS.

Časnik Jutro je dne 2. julija 1933 zapisal: »Ogromna sokolska prireditev preteklih dni ni bila demonstracija proti nikomur, ne na zunaj, ne na znotraj. Bila je le pozitivna manifestacija zdrave življenjske sile našega naroda, ki se hoče v svoji svobodni domovini svobodno razvijati. Zato je morala z občutkom sreče in radosti navdati vsakogar, kdor ne želi zla Slovencem, Jugoslovenom in vsemu človeštvu.«

31. Stik Sokolov na Kongresnem trgu v Ljubljani

Stik Sokolov na Kongresnem trgu v Ljubljani. Foto: Kovač Vekoslav, hrani MNZS.

32. Stik Sokolov na Kongresnem trgu v Ljubljani

33. Slovo od ─Źlanov sokolskih ┼żup, ki so sodelovali na I. pokrajinskem zletu Sokola kraljevine Jugoslavije v Ljubljani junija 1933, na ┼żeletni┼íki postaji

Slovo od članov sokolskih žup, ki so sodelovali na I. pokrajinskem zletu Sokola kraljevine Jugoslavije v Ljubljani junija 1933, na železniški postaji. Foto: Kovač Vekoslav, hrani MNZS.

 

 

____________________________________________________________________

Besedilo in fotografije pripravila: Irena Fürst, kustosinja Muzeja novejše zgodovine Slovenije, enota Brestanica, skrbnica zbirke Fotografije sokolov.

Nova fotografska razstava

Vljudno vabljeni na odprtje avtorske fotografske razstave fotografa / fotoreporterja Voranca Vogla:
Pivo. Pujs. Golica. Spet bo veselica!
Gasilske veselice skozi fotografski objektiv
 
ki bo v torek, 16. oktobra 2018, ob 18. uri v Muzeju novejše zgodovine Slovenije (Celovška cesta 23, Ljubljana).

Gasilske veselice zbujajo različne odzive: naj jih nihče ne bi spremljal, večina ljudi pa ima o njih izoblikovano mnenje. Podatki o obiskanosti gasilskih veselic govorijo zgodbo o eni izmed najbolj obiskanih kulturnih prireditev v Sloveniji, odsotnost resnejših znanstvenih refleksij tega izjemno množičnega fenomena pa je prebudila antropologa v fotoreporterju Dela, Vorancu Voglu.
Na razstavi v Muzeju novejše zgodovine Slovenije bo tako do 28. novembra 2018 na ogled avtorjev pogled na kulturno realnost veselic na stiku med urbanim in ruralnim.

5bbf4d45283a3301c04d4b23

MOJSTER PREPARATOR S KODELJEVEGA

Viktor Herfort s Kodeljevega je veljal za enega največjih mojstrov priprave nagačenih živali v Ljubljani. Dnevnikov fotoreporter ga je oktobra 1968 ujel ravno v trenutku, ko se je pripravljal na preparacijo medvedke, ki so jo uplenili na Igu.

“Za večino ljudi je tak prizor nenavaden, za mojstra Herforda pa prav nič. Skozi njegove roke in preparatorsko delavnico je namreč šel že dobršen del živalskega kraljestva – od rib, plezalcev, ptičev, pa tja do trofej levov, tigrov, žiraf, slonov,” so o mojstru Herfortu zapisali v Ljubljanskem dnevniku. Ob tem so izpostavili še preparatorsko delavnico mojstra Lojzeta Šmuca v Bezenškovi ulici, ki naj bi bila prav tako izvrstna.

(Objavljeno v časopisu Dnevnik, petek, 12. oktobra 2018)

POMEMBNI DOGODKI V DELOVANJU LJUBLJANSKIH SOKOLOV V OBDOBJU OD 1922 DO 1933

Desetletno obdobje v delovanju Ljubljanskih Sokolov je obeleženo s pomembnimi dogodki in tekmovalnimi prireditvami.

1. Telovadi┼í─Źe in bodo─Źi dom Sokola I. na Taboru v Ljubljani. Razglednica je bila izdana z namenom zbiranja sredstev za bodo─Źi dom

Telovadišče in bodoči dom Sokola I. na Taboru v Ljubljani. Razglednica je bila izdana z namenom zbiranja sredstev za bodoči dom. Foto: neznan, hrani MNZS.

 

Ljubljansko društvo Sokol I. Tabor Ljubljana je bilo ustanovljeno leta 1907. Ker niso imeli svojih telovadnih in klubskih prostorov, so začeli maja 1921 s pripravljalnimi deli za izgradnjo lastnega telovadišča. Le to je bilo urejeno in odprto avgusta istega leta. V načrtih je zarisan tudi prostor za izgradnjo sokolskega doma. Zgrajen je bil po načrtih arhitekta Ivana Vurnika. Temeljni kamen zanj so vzidali junija 1924, slavnostna otvoritev pa je bila po treh letih, junija 1927.

2. Udarniki - ─Źlani Sokola opravljajo zemeljska dela za izgradnjo telovadi┼í─Źa na Taboru v Ljubljani

Udarniki – člani Sokola opravljajo zemeljska dela za izgradnjo telovadišča na Taboru v Ljubljani. Foto: neznan, hrani MNZS.

3. Telovadba ─Źlanstva Sokola na prostoru izgradnje novega sokolskega doma na Taboru v Ljubljani

Telovadba članstva Sokola na prostoru izgradnje novega sokolskega doma na Taboru v Ljubljani. Foto: neznan, hrani MNZS.

4. Shod Sokolov v Ko─Źevju 15. junija 1924

Shod Sokolov v Kočevju 15. junija 1924. Foto: Verderber Rudi, Kočevje, hrani MNZS.

 

Po vsej Sloveniji so se vršili zleti posameznih sokolskih društev, ker se je širilo sokolsko gibanje in ideja sokolstva.

Vrsta Jugoslovanske sokolske zveze je leta 1924 sodelovala na olimpijskih igrah v Parizu, ki so bile v času od 17. do 20. julija. Na tekmovanju so sodelovali samo slovenski člani iz vrst Ljubljanskih Sokolov, Sokol I. Tabor Ljubljana, Sokol Novo mesto, Sokol Trbovlje in Sokol Celje. Osvojili so četrto mesto, Leon Štukelj pa je bil dobitnik zlate medalje na drogu in v mnogoboju.

5. Vrsta Jugoslovanske sokolske zveze na VIII. Olimpijadi v Parizu, ki je bila v ─Źasu od 17. do 20. julija 1924

Vrsta Jugoslovanske sokolske zveze na VIII. Olimpijadi v Parizu, ki je bila v času od 17. do 20. julija 1924. Z desne: vodnik ing. Albert Poženel – Lj. Sokoli, Leon Štukelj – Sokol Novo mesto, Janez Porenta – Sokol Lj. I. Tabor, Slavko Hlastan – Sokol Trbovlje, Stane Derganc – Sokol Lj. I. Tabor, Miha Oswald – Lj. Sokoli, Jože Primožič – Sokolj Lj. I. Tabor, Rastko Poljšak – Sokol Celje in Stane Žilič – Lj. Sokol. Jugoslovanska vrsta je osvojila četrto mesto na olimpijadi. Foto: Kovač Vekoslav, hrani MNZS.

 

Leta 1926 je v času od 22. do 24. maja potekalo svetovno prvenstvo v gimnastiki v Lyonu v Franciji. Sodelovalo je šest reprezentanc: iz Belgije, Čehoslovaške, Francije, Jugoslavije, Luksemburga in Nizozemske. V vrsti Jugoslovanske sokolske zveze so bili ponovno samo slovenski člani Sokola. Osvojili so skupno drugo mesto. Peter Šumi je drugič zapovrstjo postal svetovni prvak v mnogoboju, Leon Štukelj je bil prvi na drogu in na krogih, ter tretji na bradlji, Jože Primožič pa je bil drugi na drogu. Tudi drugi tekmovalci so dosegli dobre rezultate. Na prvenstvu so podelili le zlato kolajno Petru Šumiju za mnogoboj, za vsa druga osvojena mesta pa niso podeljevali nobenih priznanj. Vsi udeleženci so dobili le spominsko plaketo v obliki kolajne kot spomin na tekmovanje.

6. Nara┼í─Źaj Ljubljanskega Sokola leta 1925 pred Narodnim domom v Ljubljani

Naraščaj Ljubljanskega Sokola leta 1925 pred Narodnim domom v Ljubljani. Foto: neznan, hrani MNZS.

7. Vaditeljski zbor Ljubljanskega Sokola leta 1925 pred Narodnim domom v Ljubljani

Vaditeljski zbor Ljubljanskega Sokola leta 1925 pred Narodnim domom v Ljubljani. Na fotografiji: ing. Gojmir Pehani, Boris Gregorka, dr. Vlado Orel, Karol Korenini, Albin Čebular, Slapničar, ing. Kajetan Kavčič, Avsec, Rudolf, Vlado Simončič, Bogomil Kajzelj, Alojz Vrhovec, Slavko Simončič, Stanko Žilič, Štefan Žigon, ing. Albert Poženel in Kozina. Foto: neznan, hrani MNZS.

8. Srednji oddelek ─Źlanic Ljubljanskega Sokola na tekmovanju na Vidov dan, 28. junija 1925 v Beogradu. Prva z leve je Pavla Vrhovec

Srednji oddelek članic Ljubljanskega Sokola na tekmovanju na Vidov dan, 28. junija 1925 v Beogradu. Prva z leve je Pavla Vrhovec. Foto: neznan, hrani MNZS.

 

Leta 1928 so bile olimpijske igre v Amsterdamu. Bile so v dneh od 6. do 10. avgusta in sodelovalo je enajst reprezentanc. Jugoslovansko sokolsko vrsto so zastopali slovenski tekmovalci in Dragutin Ciotti iz Sokolskega društva Sušak. Vodnik vrste je bil dr. Viktor Murnik, ki je mednarodnem telovadnem svetu prvič predstavil njegovo sestavo prostih vaj. Leon Štukelj je bil na olimpijadi prvi na krogih, Jože Primožič drugi na bradlji, Stane Derganc tretji v skoku čez konja, ekipno pa so tekmovalci zasedli tretje mesto.

9. Vrsta Jugoslovanske sokolske zveze na tekmi za prvenstvo mednarodne telovadne zveze v Lyonu v Franciji leta 1926

Vrsta Jugoslovanske sokolske zveze na tekmi za prvenstvo mednarodne telovadne zveze v Lyonu v Franciji leta 1926. Z leve: Oton Zupan – Sokolj Lj. I. Tabor, Srečko Sršen – Lj. Sokoli, Stane Derganc – Lj. Sokoli, Jože Primožič – Sokoli Lj. I. Tabor, dr. Viktor Murnik – vodnik Lj. Sokoli, Miha Oswald – Lj. Sokoli, Peter Šumi – Lj. Sokoli in Leon Štukelj- Sokol Novo mesto. Foto: Atelje Viktor, Ljubljana, hrani MNZS.

10. Slovenski izseljenci v ZDA. Tudi v Ameriki so slovenski izseljenci ustanovili sokolska društva in v njih gojili spomin na nekdanjo domovino

Slovenski izseljenci v ZDA. Tudi v Ameriki so slovenski izseljenci ustanovili sokolska društva in v njih gojili spomin na nekdanjo domovino. Foto: neznan, hrani MNZS.

 

Dve leti pozneje se je vrsta, sedaj Sokoli kraljevine Jugoslavije, udeležila svetovnega prvenstva v Luksemburgu, ki je bilo od 12. do 15. julija 1930. Na tekmi so bile predpisane naslednje tekmovalne discipline: na vseh štirih orodjih ena obvezna in ena poljubna vaja, ena obvezna in ena poljubna prosta vaja, plezanje po vrvi 8 m, skok v daljino, suvanje krogle, skok v višino s palico in tek na 100 m, skupaj 15 disciplin. Izbor tekmovalcev za to svetovno prvenstvo je bil na zletu v Beogradu in izbrani so bili: Rafael Ban, Boris Gregorka, Anton Malej, Jože Primožič, Peter Šumi, Leon Štukelj, Edvard Antosiewicz in Stane Žilič, vodnik vrste pa dr. Viktor Murnik. Prvi dan prvenstva je v Luksemburgu močno deževalo, zato je tekmovanje potekalo v dvorani, nagneteni z gledalci. Leon Štukelj je pri vaji na drogu ob seskoku padel in se poškodoval. Popoldan je bilo tekmovanje na krogih. Anton Malej je tik pred zaključkom obvezne vaje padel s krogov in obležal. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer je preminil. Tekmovanje se je nadaljevalo in drugi dan so tekmovalci izvedeli za Malejevo smrt. Jugoslovanski tekmovalci so se odločili, da se nemudoma vrnejo domov. V Luksemburgu sta ostala le Leon Štukelj in Miha Oswald, ki je bil na tekmovanju rezerva. Izbrana sta bila, da spremljata krsto s pokojnim tekmovalcem v Ljubljano. Slovo v Luksemburgu je bilo žalostno, na poti do postaje jo je spremljala ogromna množica ljudi, od preminulega športnika pa so se poslovili tudi najvišji predstavniki športnih organizacij. V Ljubljani so posmrtne ostanke Antona Maleja prepeljali v sokolski dom na Taboru, saj je bil član Sokolov I. Ljubljana Tabor.

11. Leta 1927 naj bi prišlo do združitve ljubljanskih sokolskih žup Ljubljanski sokoli (ustanovljeni 1863) in Sokoli I. Tabor Ljubljana (ustanovljeni 1907) v eno organizacijo Sokols

Leta 1927 naj bi prišlo do združitve ljubljanskih sokolskih žup Ljubljanskih sokolov (ustanovljeni 1863) in Sokolov I. Tabor Ljubljana (ustanovljeni 1907) v eno organizacijo – Sokolska župa Ljubljana. Kot starosta je naveden prof. Nande Marolt, načelnik Jaka Jesih in tajnik Stane Flegar. Foto: neznan, hrani MNZS.

12. Nara┼í─Źaj Ljubljanskega Sokola in vaditelj Bogomil Kajzelj leta 1928 na telovadi┼í─Źu

Naraščaj Ljubljanskega Sokola in vaditelj Bogomil Kajzelj leta 1928 na telovadišču. Foto: neznan, hrani MNZS.

13. Jugoslovanska sokolska vrsta na olimpijadi v Amsterdamu leta 1928

Jugoslovanska sokolska vrsta na olimpijadi v Amsterdamu leta 1928. Z leve Leon Štukelj, Edvard Antosiewicz, Janez Porenta, Anton Malej, vodnik vrste dr. Viktor Murnik, Stane Derganc, Jože (Josip) Primožič, Dragutin Ciotti in Boris Gregorka. Foto: neznan, hrani MNZS.

14. Proste vaje ─Źlanic na I. vsesokolskem zletu Sokolov kraljevine Jugoslavije, ki je potekal v ─Źasu od 24. do 26. junija 1930 v Beogradu

Proste vaje članic na I. vsesokolskem zletu Sokolov kraljevine Jugoslavije, ki je potekal v času od 24. do 26. junija 1930 v Beogradu in je bil prva velika sokolska prireditev po razpustu Jugoslovanske sokolske zveze. Tu so bili izbrani tekmovalci jugoslovanske vrste za svetovno prvenstvo v Luksemburgu, ki je bilo od 12. do 15. julija 1930. Foto: neznan, hrani MNZS.

 

Vrsta Sokolov kraljevine Jugoslavije je v Luksemburgu sicer dosegla tretje mesto, Jože  Primožič je postal svetovni prvak v mnogoboju, prvi med posamezniki v prosti vaji, prvi na bradlji in konju z ročaji, Leon Štukelj je bil kljub padcu tretji na drogu, Peter Šumi pa drugi na konju z ročaji.

16. Parada Sokolov po beograjskih ulicah na I. vsesokolskem zletu Sokolov kraljevine Jugoslavije, ki je potekal v ─Źasu od 24. do 26. junija 1930 v Beogradu

Parada Sokolov po beograjskih ulicah na I. vsesokolskem zletu Sokolov kraljevine Jugoslavije. Foto: neznan, hrani MNZS.

17. Portret Antona Maleja, ┼Żupa Ljubljana, Sokol I. Tabor. Anton Malej se je smrtno ponesre─Źil na svetovnem prvenstvu v Luksemburgu leta 1930

Portret Antona Maleja, Župa Ljubljana, Sokol I. Tabor. Anton Malej se je smrtno ponesrečil na svetovnem prvenstvu v Luksemburgu leta 1930. Foto: Pogačnik Josip, hrani MNZS.

17a_1

Pogrebna slovesnost ob smrti Antona Maleja. 18. julija 1930 so ga pripeljali v Sokolski dom Tabor v Ljubljani, 20. julija pa je potekala žalna slovesnost pred domom. Nato so njegove posmrtne ostanke odpeljali v Bohinjsko Bistrico, kjer je bil pokopan. Foto: neznan, hrani MNZS.

18. Grob in spomenik brata Toneta (Antona) Maleja v Bohinjski Bistrici

Grob in spomenik Toneta (Antona) Maleja, člana vrste Sokoli I. Tabor Ljubljana, v Bohinjski Bistrici. Bil je v ekipi tekmovalcev na mednarodni tekmi – svetovnem prvenstvu v Luksemburgu, ki je bilo v času od 12. do 15. julija 1930. Anton Malej je bil najmlajši udeleženec tekmovanja, star 23 let. Med zaključnim seskokom s krogov je padel in si poškodoval vratno hrbtenico. Za posledicami poškodb je 15. julija 1930 v bolnišnici Terezianum v Luksemburgu umrl. Pokopan je bil v domači Bohinjski Bistrici. 19. julija 1931 so na njegovem grobu odkrili nagrobni spomenik z njegovim doprsnim kipom, ki ga je izdelal akad. kipar Lojze Dolinar. Foto: neznan, hrani MNZS.

19. Uprava sokolske ┼żupe Ljubljana leta 1931. Sedijo z desne ─îotar, Burjeva, dr. Kuhar, dr. Pipenbacher, Krape┼ż, Anu┼íka Cigojeva in Alojz Vrhovec

Uprava sokolske župe Ljubljana leta 1931. Sedijo z desne Čotar, Burjeva, dr. Kuhar, dr. Pipenbacher, Krapež, Anuška Cigojeva in Alojz Vrhovec. Foto: neznan, hrani MNZS.

20. Prednjaški zbor Ljubljanskega Sokola leta 1930 (upravni odbor). Četrti z desne dr. Viktor Murnik

Prednjaški zbor Ljubljanskega Sokola leta 1930 (upravni odbor). Četrti z desne dr. Viktor Murnik. Foto: Rovan, Ljubljana, hrani MNZS.

21. Moška deca Ljubljanskega Sokola leta 1932

Moška deca Ljubljanskega Sokola leta 1932. Foto: neznan, hrani MNZS.

22. Vrsta Sokolov kraljevine Jugoslavije na I. tekmi vrst za slovansko prvenstvo v Pragi leta 1932

Vrsta Sokolov kraljevine Jugoslavije na I. tekmi vrst za slovansko prvenstvo v Pragi leta 1932. Z leve: Danijel Zupančič (Lj. Sokol), France Borko (Lj. Sokol), Josip Flego (Lj. Sokol), Konrad Grili (Celje), Kajetan Kavčič (Lj. Sokol), Vilko Perdan (Lj. Sokol), eden od bratov Sket (Sokol Lj. I.Tabor) in neznan. Foto: Kovač Vekoslav, hrani MNZS.

____________________________________________________________________

Besedilo in fotografije pripravila: Irena Fürst, kustosinja Muzeja novejše zgodovine Slovenije, enota Brestanica, skrbnica zbirke Fotografije sokolov.

“SPET JE KARAMBOL”

Novinar Ljubljanskega dnevnika je pred petdesetimi leti poročal o hudi prometni nesreči na cesti med Ljubljano in Vrhniko pri Lesnem Brdu.

“Spet je karambol,” je po poročanju časopisa najprej pomislil bližnji sosed Anton Petrovčič, ko ga je iz spanja ob pol štirih predramil silovit trušč. Po pričevanju očividcev so trčili trije tovornjaki, dva od njih sta bila s tujimi registrskimi tablicami.

(Objavljeno v časopisu Dnevnik, petek, 5. oktobra 2018)

SOKOLI LETA 1922 IN PRVO SVETOVNO PRVENSTVO V GIMNASTIKI NA SLOVENSKEM

Ljubljana je bila meseca avgusta 1922 preplavljena s tekmovalci jugoslovanske sokolske zveze in tekmovalci iz Belgije, Francije, Velike Britanije, Luksemburga, Romunije, Rusije in celo iz Alžirije. Odvijal se je prvi zlet jugoslovanskega sokolstva in obenem 7. mednarodno tekmovanje v gimnastiki, ki ga štejemo za svetovno prvenstvo.

1. Povorka ─Źlanstva Sokola po beograjskih ulicah leta 1922, ob poroki kralja Aleksandra I. Kara─Ĺor─Ĺevi─ça z romunsko princeso Marijo

Povorka članstva Sokola po beograjskih ulicah leta 1922, ob poroki kralja Aleksandra I. Karađorđevića z romunsko princeso Marijo. Foto: neznan, hrani: MNZS.

2. Piramida beograjskih ─Źlanov Sokola v ─Źasu poroke kralja Aleksandra I. Kara─Ĺor─Ĺevi─ça z romunsko princeso Marijo

Piramida beograjskih članov Sokola v času poroke kralja Aleksandra I. Karađorđevića z romunsko princeso Marijo. Foto: neznan, hrani: MNZS.

3. Letak sokolske prireditve leta 1922, ko se je odvijal I. jugoslovanski vsesokolski zlet in 7. mednarodno tekmovanje v gimnastiki - svetovno prvenstvo

Letak sokolske prireditve leta 1922, ko se je odvijal I. jugoslovanski vsesokolski zlet in 7. mednarodno tekmovanje v gimnastiki – svetovno prvenstvo. Avtor: Medenjak Dragutin Inkiostri, Beograd, hrani: MNZS.

 

Priprave na ta veličastni dogodek so se začele v začetku leta 1922 z izgradnjo novega in modernega stadiona za Bežigradom. Za organizatorje je bila največji zalogaj finančna konstrukcija. Sredstva so dobili od vlade, najeli so kredit, sredstva pa so prispevali tudi člani Sokola in podporniki. Celo izseljenci v Ameriki, ki so v tujini organizirali sokolska društva, so sodelovali pri zbiranju denarja za izgradnjo stadiona.

4. I. Jugoslovanski vsesokolski zlet v Ljubljani, ki je bil v ─Źasu od 12. - 15. avgusta 1922. Tipografija D.D. Zagreb

I. Jugoslovanski vsesokolski zlet v Ljubljani, ki je bil v času od 12. – 15. avgusta 1922. Tipografija D.D. Zagreb. Avtor: Medenjak Dragutin Inkiostri, Beograd, hrani: MNZS.

 

5. Gradnja tribun in urejanje povr┼íin za stadion v Be┼żigradu za I. jugoslovanski vsesokolski zlet

Gradnja tribun in urejanje površin za stadion v Bežigradu za I. jugoslovanski vsesokolski zlet. Foto: neznan, hrani: MNZS.

6. Mizarji in tesarji pri izgradnji lesenih tribun na stadionu v Be┼żigradu

Mizarji in tesarji pri izgradnji lesenih tribun na stadionu v Bežigradu. Foto: neznan, hrani: MNZS.

7. Izgradnja slavnostne tribune na stadionu v Be┼żigradu

Izgradnja slavnostne tribune na stadionu v Bežigradu. Foto: neznan, hrani: MNZS.

 

Tudi sama logistika izvedbe tekmovanja in vseh spremljajočih dejavnosti je bila zelo zahtevna. Poskrbeti je bilo potrebno za nastanitev in prehrano za ogromno število udeležencev in gostov. V času od 11. do 16. avgusta je na ljubljansko železniško postajo pripeljalo in odpeljalo 397 vlakov z 520.000 potniki. Kot je navedeno v virih, ni bilo nobenih zastojev.

8. Vhod na novo zgrajeni stadion v Be┼żigradu leta 1922

Vhod na novo zgrajeni stadion v Bežigradu leta 1922. Foto: neznan, hrani: MNZS.

9. Pogled na dokon─Źani stadion v Be┼żigradu pred za─Źetkom prireditve leta 1922

Pogled na dokončani stadion v Bežigradu pred začetkom prireditve leta 1922. Foto: neznan, hrani: MNZS.

Telovadišče, ki so ga zgradili na prostoru med današnjo Linhartovo in Topniško ulico ter Zupančičevo jamo je bilo tako veliko, da je lahko hkrati izvajalo proste vaje več kot 4500 telovadcev. Telovadišče je merilo 152 x 105 m, okoli njega je bil del namenjen za izvajanje orodne telovadbe, nato pa še prostor za tribune in stojišča. Vsa konstrukcija stavb je bila lesena. V glavnih dneh zleta je stadion sprejel dnevno tudi po 50.000 nastopajočih in tekmovalcev.

 

10. Sprejem delagacij sokolskih dru┼ítev na ┼żelezni┼íki postaji v Ljubljani

Obiskovalci na zletu jugoslovanskih sokolskih zvez v Ljubljani avgusta 1922. Foto: neznan, hrani: MNZS.

11. Obiskovalci na zletu jugoslovanskih sokolskih zvez v Ljubljani avgusta 1922

Obiskovalci na zletu jugoslovanskih sokolskih zvez v Ljubljani avgusta 1922. Foto: neznan, hrani: MNZS.

12. Sprejem in pozdrav kralju Aleksandru in soprogi Mariji na stadionu v Be┼żigradu avgusta 1922

Sprejem in pozdrav kralju Aleksandru in soprogi Mariji na stadionu v Bežigradu avgusta 1922. Foto: Pogačnik Josip, hrani: MNZS.

Zemeljska dela na novem telovadišču so izvajali vojaški zaporniki in akordni delavci pod vodstvom vojaških instruktorjev. Izredno delo so opravili tesarji, ki so gradili leseno konstrukcijo stadiona. Noč in dan je delalo 250 strokovnih delavcev pod vodstvom tesarja Ivana Zakotnika. Pri gradnji konstrukcije so porabili 3000 m3 lesa ali 150 železniških vagonov razžaganega lesa in 5 ton vijakov, žebljev in spon.

13. Kralj Aleksander Kara─Ĺor─Ĺevi─ç z ┼żeno Marijo v slavnostni lo┼żi novega stadiona

Kralj Aleksander Karađorđević z ženo Marijo v slavnostni loži novega stadiona. Foto: neznan, hrani: MNZS.

14.a. Vrsta jugoslovanske sokolske zveze na svetovnem prvenstvu v gimnastiki v Ljubljani avgusta 1922

Vrsta Jugoslovanske sokolske zveze na svetovnem prvenstvu v gimnastiki v Ljubljani avgusta 1922, ob I. jugoslovanskem vsesokolskem zletu. Sedijo z leve: 1. Leon Štukelj (Sokol Novo mesto), 2. Peter Šumi (Ljub.Sokol), 3. dr. Viktor Murnik, vodnik vrste (Ljub.Sokol), 4. Stane Derganc (Sokol Lj.I.Tabor), 5. Vlado Simončič (Ljub.Sokol). Stojijo z leve: 6. Stane Vidmar (Sokolj Lj.I.Tabor), 7. Miha Oswald (Ljub.Sokol), 8. Slavko Hlastan (Sokol Trbovlje), 9. Janez Porenta (Sokolj Lj.I.Tabor). Foto: neznan, hrani: MNZS.

14.b. Jugoslovanska tekmovalna vrsta na svetovnem prvenstvu v Ljubljani, ki je potekalo 11. in 12. avgusta 1922

Jugoslovanska tekmovalna vrsta na svetovnem prvenstvu v Ljubljani, ki je potekalo 11. in 12. avgusta 1922. Foto: neznan, hrani: MNZS.

Kaj se je pozneje dogajalo s tem veličastnim stadionom ni zapisov. Predvideva se, da so ga po prireditvi leta 1922 razdrli in na njem ni bilo več sokolskih prireditev.
Zleti so bili večdnevne prireditve, ki so bile v glavnem organizirane ob raznih obletnicah sokolske organizacije. Na zletih so se odvijale mednarodne tekmovalne tekme, slavnostni sprevodi skozi mesta in vrsta družabnih prireditev.

15. Tekmovanje ─Źlanov na konju na svetovnem prvenstvu leta 1922 v Ljubljani

Tekmovanje članov na konju na svetovnem prvenstvu leta 1922 v Ljubljani. Foto: neznan, hrani: MNZS.

16. Tekmovanje jugoslovanske ekipe Sokolov na bradlji na svetovnem prvenstvu leta 1922 v Ljubljani. Vaje izvaja Peter Šumi

Tekmovanje jugoslovanske ekipe Sokolov na bradlji na svetovnem prvenstvu leta 1922 v Ljubljani. Vaje izvaja Peter Šumi. Foto: neznan, hrani: MNZS.

17. Tekmovanje francoske vrste na drogu na svetovnem prvenstvu v gimnastiki avgusta 1922 v Ljubljani

Tekmovanje francoske vrste na drogu na svetovnem prvenstvu v gimnastiki avgusta 1922 v Ljubljani. Foto: neznan, hrani: MNZS.

Vsesokolski zlet leta 1922 je bil do tedaj največja jugoslovanska sokolska prireditev. Velik je bil celo za evropske razmere. Prireditev je potekala na novem stadionu v času od 23. julija do 15. avgusta.

18. Skok v višino ene od vrst na svetovnem prvenstvu v Ljubljani leta 1922

Skok v višino ene od vrst na svetovnem prvenstvu v Ljubljani leta 1922. Foto: Pogačnik Josip, hrani: MNZS.

19. Tekmovanje v teku na svetovnem prvenstvu v Ljubljani leta 1922

Tekmovanje v teku na svetovnem prvenstvu v Ljubljani leta 1922. Foto: Pogačnik Josip, hrani: MNZS.

20. Tekmovanje ─Źlanic v skoku v daljino na svetovnem prvenstvu v Ljubljani leta 1922

Tekmovanje članic v skoku v daljino na svetovnem prvenstvu v Ljubljani leta 1922. Foto: neznan, hrani: MNZS.

21. Tekmovanje ─Źlanic v teku na svetovnem prvenstvu leta 1922 v Ljubljani

Tekmovanje članic v teku na svetovnem prvenstvu leta 1922 v Ljubljani. Foto: neznan, hrani: MNZS.

V uvodu sta bila dva predzletna dneva, ki sta bila namenjena izvajanju vaj sokolskega naraščaja in jugoslovanske vojske. Sledila je mednarodna tekma petih nacionalnih telovadnih zvez, kjer so tekmovali v prostih vajah v parterju, vajah na orodjih, lahkoatletskih disciplinah in plavanju. Tekmovalci so plavali v Ljubljanici. Tekmovalno vrsto Sokolov kraljevine SHS so zastopali člani slovenskega sokola. To so bili: Stane Vidmar, Mihael Oswald, Slavko Hlastan, Janez Porenta, Leon Štukelj, Peter Šumi, Stane Derganc, Vlado Simončič in vodja vrste dr. Viktor Murnik. Zasedli so drugo mesto in dosegli več odličnih rezultatov v posameznih disciplinah. Leon Štukelj je osvojil zlato medaljo na bradlji, drogu in krogih, srebrno medaljo pa na konju z ročaji in v plavanju. V ekipnem mnogoboju so osvojili zlato medaljo telovadci v sestavi Stane Derganc, Leon Štukelj, Peter Šumi, Stane Vidmar, Slavko Hlastan in Vladimir Simončič. V mnogoboju so tekmovali v gimnastičnih vajah na orodju, plavanju in atletiki. Tudi drugi tekmovalci Sokola kraljevine SHS so osvojili več medalj.

22. Proste vaje ─Źlanov Sokola na vsesokolskem zletu leta 1922 v Ljubljani

Proste vaje članov Sokola na vsesokolskem zletu leta 1922 v Ljubljani. Foto: neznan, hrani: MNZS.

23. Proste vaje ─Źlanov Sokola na vsesokolskem zletu leta 1922 v Ljubljani

24. Proste vaje ─Źlanic Sokola na vsesokolskem zletu leta 1922 v Ljubljani

Proste vaje članic Sokola na vsesokolskem zletu leta 1922 v Ljubljani. Foto: neznan, hrani: MNZS.

25. Povorka zastavonoš društev Sokola po ljubljanskih ulicah na vsesokolskem zletu 1922

Povorka zastavonoš društev Sokola po ljubljanskih ulicah na vsesokolskem zletu 1922. Foto: neznan, hrani: MNZS.

 

Glavni zletni dnevi pa so bili v času od 13. do 15. avgusta. Zadnji dan je bil najbolj veličasten, saj se je začel s slavnostnim sprevodom po Ljubljani in ga je spremljalo navdušeno občinstvo.

26. Stik sokolstva na Kongresnem trgu v Ljubljani avgusta 1922

Stik sokolstva na Kongresnem trgu v Ljubljani avgusta 1922. Foto: neznan, hrani: MNZS.

27. Člani Sokola pred mestno hišo v Ljubljani leta 1922

Člani Sokola pred mestno hišo v Ljubljani leta 1922. Foto: neznan, hrani: MNZS.

28. Zbor udele┼żencev ob I. jugoslovanskem vsesokolskem zletu. Zbrani na Kongresnem trgu v Ljubljani

Zbor udeležencev ob I. jugoslovanskem vsesokolskem zletu. Zbrani na Kongresnem trgu v Ljubljani. Foto: neznan, hrani: MNZS.

29. Sprejem kraljice Marije Kara─Ĺor─Ĺevi─ç pri Narodnem domu v Ljubljani avgusta 1922. Sprejem so ji priredili ─Źlani Ljubljanskega Sokola

Sprejem kraljice Marije Karađorđević pri Narodnem domu v Ljubljani avgusta 1922. Sprejem so ji priredili člani Ljubljanskega Sokola. Foto: neznan, hrani: MNZS.

 

Na ulicah se je zbralo okrog 100.000 ljudi, več, kot je Ljubljana štela prebivalcev. Sprevoda se je udeležilo 4000 čeških sokolov in vojakov s prapori in fanfarami, 10.000 jugoslovanskih sokolov, ruski sokoli in 221 sokolskih konjenikov. Zleta se je udeležil tudi kralj Aleksander Karađorđević z ženo Marijo, predstavniki tedanje jugoslovanske narodne skupščine in tudi delegacije tujih državnih vlad.

30.Sokolska razstava v Narodnem domu v Ljubljani ob veliki prireditvi leta 1922

Sokolska razstava v Narodnem domu v Ljubljani ob veliki prireditvi leta 1922. Foto: neznan, hrani: MNZS.

31. Sokolska razstava v Narodnem domu v Ljubljani

Sokolska razstava v Narodnem domu v Ljubljani. Foto: neznan, hrani: MNZS.

32. Sokolska razstava v Narodnem domu v Ljubljani33. Sokolska razstava v Narodnem domu v Ljubljani

 

_____________________________________________________________________

Besedilo in fotografije pripravila: Irena Fürst, kustosinja Muzeja novejše zgodovine Slovenije, enota Brestanica, skrbnica zbirke Fotografije sokolov.

VSE SKRIVNOSTI POLHANJA

Polhanje ima na Slovenskem dolgo zgodovino, prvo pričevanje o lovu in uživanju polhov sega v 13. stoletje, podrobno pa ga je pozneje opisal tudi Valvasor.

Novinar Ljubljanskega dnevnika se je pred petdesetimi leti pridružil ekipi polharjev pod Krimom in podrobno opisal ritual lova na polha. “Ko polhar zagleda pod bukvijo ali lesko polno lušči, ve, da je to priljubljena polhova obednica. Na takih drevesih je treba postaviti šklop, leseno skrinjico, v kateri tiči vaba – konec suhe hruške. Ker je polh velik sladokusec in ga v šklop privabi res samo dobra jed, namažejo hruško in šklop s posebno mažo, ki še nam lepo diši. Maža je sicer skrivnost vsakega polharja, toda osnovne sestavine so največkrat iste: žganje, hruške, lešniki, cimet in olje,” je skrivnost dobre vabe razkril novinar Ljubljanskega dnevnika.

(Objavljeno v časopisu Dnevnik, petek, 28. septembra 2018)

 

LJUBLJANSKI SOKOLI V ČASU DO LETA 1922

Delovanje Ljubljanskega sokolskega društva je bil začetek sokolskega gibanja na Slovenskem. Kmalu so se začela ustanavljati sokolska društva tudi po Sloveniji in Ljubljanski Sokoli so prevzeli vlogo matičnega društva.

1. ─îlani Ljubljanskega Sokola so se prvi─Ź udele┼żili mednarodnega telovadnega tekmovanja leta 1901 na vsesokolskem zletu v Pragi

Člani Ljubljanskega Sokola so se prvič udeležili mednarodnega telovadnega tekmovanja leta 1901 na vsesokolskem zletu v Pragi. Foto: neznan, hrani MNZS.

Dr. Viktor Murnik je pričel po letu 1895 uvajati sistematično telovadbo in strokovna izobraževanja. Uvedel je vaditeljski zbor in zapisal pravice in dolžnosti posameznih strokovnih delavcev v društvu. Najnižji strokovni naziv je bil pripravnik, sledil je pomagatelj in nato vaditelj. Poleg organizirane vadbe za moške je leta 1898 obudil in organiziral tudi vadbo za ženske. Vodenje ženske vadbe so prevzele ženske telovadke.

2. II. vsesokolski zlet v Ljubljani od 15. do 17. julija 1904. Pobudo zanj je dal Ljubljanski Sokol. Na fotografiji sokolski zbor pred mestno hišo

II. vsesokolski zlet v Ljubljani od 15. do 17. julija 1904. Pobudo zanj je dal Ljubljanski Sokol. Na fotografiji sokolski zbor pred mestno hišo. Foto: neznan, hrani MNZS.

3. II. vsesokolski zlet v Ljubljani od 15. do 17. julija 1904. Proste vaje ─Źlanov.

II. vsesokolski zlet v Ljubljani od 15. do 17. julija 1904. Proste vaje članov. Foto: neznan, hrani MNZS.

Leta 1905 je dr. Viktor Murnik uspel z ustanovitvijo Slovenske sokolske zveze na čelu katere so bili Ljubljanski Sokoli. Zveza se je včlanila v Evropsko gimnastično unijo, ki je pozneje prerastla v Mednarodno gimnastično zvezo. Po včlanitvi v unijo so lahko slovenski tekmovalci tekmovali na velikih tekmovanjih po Evropi. Prvo takšno je bilo leta 1907 v Pragi, ki je bilo pozneje razglašeno za svetovno prvenstvo.

4. Telovadna figura Sokola I. Ljubljana na telovadi┼í─Źu v Ledini leta 1909

Telovadna figura Sokola I. Ljubljana na telovadišču v Ledini leta 1909. Foto: neznan, hrani MNZS.

5. Skupinske vaje na telovadnem nastopu Ljubljanskega Sokola leta 1910

Skupinske vaje na telovadnem nastopu Ljubljanskega Sokola leta 1910. Foto: neznan, hrani MNZS.

6. Prvi zlet slovanskega sokolstva v Pragi leta 1912. Na tem zletu je postal Stane Vidmar slovanski prvak v orodni telovadbi, Karel Fux pa je bil tretji

Prvi zlet slovanskega sokolstva v Pragi leta 1912. Na tem zletu je postal Stane Vidmar slovanski prvak v orodni telovadbi, Karel Fux pa je bil tretji. Foto: neznan, hrani MNZS.

 

V Pragi je bila leta 1908 ustanovljena Slovanska sokolska zveza, v katero se je včlanila tudi Slovenska sokolska zveza. Obenem pa so potekale priprave na ustanovitev južnoslovanske zveze, ki bi povezala slovenske, hrvaške in srbske telovadce. V Ljubljani naj bi bil leta 1913 III. vsesokolski zlet, kjer bi prišlo do ustanovitve te zveze. Zlet je bil prepovedan in prestavljen na leto 1914. A začetek prve svetovne vojne je onemogočil izvedbo tega zleta, saj so dobila sokolska društva prepoved delovanja. Tedaj je delovalo po Sloveniji okrog 110 društev in odsekov, združeni so bili v devetih župah, članov in članic pa je bilo okrog 7500.

V prvi polovici leta 1919 se je delovanje sokolskih društev obnovilo, dr. Viktor Murnik pa je bil ponovno izvoljen za starosto. Še istega leta, na Vidov dan, 28. junija, je bila ustanovljena Sokolska zveza Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki se je 30. avgusta 1920 na skupščini v Mariboru preimenovala v Jugoslovansko sokolsko zvezo. Vodenje zveze je prevzel član Ljubljanskih Sokolov dr. Ivan Oražen, dr. Viktor Murnik pa je leta 1920 postal vodja načelništva Jugoslovanske sokolske zveze.

7. ─îlani Ljubljanskega Sokola v Kranju ob 50. obletnici delovanja, leta 1913

Člani Ljubljanskega Sokola v Kranju ob 50. obletnici delovanja, leta 1913. Foto: neznan, hrani MNZS.

8. Moška deca Ljubljanskega Sokola ob 50. obletnici delovanja. Vodnik vrste, prvi z desne Bogomil Kajzelj, drugi neznan

Moška deca Ljubljanskega Sokola ob 50. obletnici delovanja. Vodnik vrste, prvi z desne Bogomil Kajzelj, drugi neznan. Foto: Kovač Vekoslav, hrani MNZS.

9. Svetko Martelanc je poslal fotografijo vadbe ─Źlanov Sokola v Radovljici avgusta 1913 svojem prijatelju Jaki Severju

Svetko Martelanc je poslal fotografijo vadbe članov Sokola v Radovljici avgusta 1913 svojem prijatelju Jaki Severju. Foto: neznan, hrani MNZS.

 

Življenjska pot dr. Ivana Oražna, priznanega zdravnika, ki je bil dolga leta aktiven član sokolskega društva, se je zaključila 11. marca 1921. Njegovega pogreba se je udeležila velika množica ljudi, med njimi je bilo 3000 članov Sokola. Trije pogrebi so v tistem času zaznamovali Ljubljano – leta 1881, ko so pokopali dr. Janeza Bleiweisa, leta 1917 pogreb Janeza Evangelista Kreka in leta 1921 pogreb dr. Oražna.

10. Zlet Sokolov v Novem mestu leta 1913. Stik pred mestno hišo

Zlet Sokolov v Novem mestu leta 1913. Stik pred mestno hišo. Foto: neznan, hrani MNZS.

Južni Sokoli in pozneje Ljubljanski Sokoli, so se vse od ustanovitve srečevali s perečim problemom – problemom prostorov. Že pred ustanovitvijo društva so telovadili na dvorišču Koširjeve hiše na Žabjeku, nato na Frölichovem dvorišču v Ljubljani, kjer je bila prva uradna telovadnica Južnega Sokola. Zaradi denarnih težav so pozneje najeli telovadnico na Višji državni realki, kjer so vadili do potresa v Ljubljani leta 1895.

10.b. Proste vaje ─Źlanic na 25. obletnici novome┼íkega Sokola leta 1913

Proste vaje članic na 25. obletnici novomeškega Sokola leta 1913. Foto: neznan, hrani MNZS.

11. Ljubljanski Sokoli v Brnu, 28. junija 1914. Zastavonoša Miha Verovšek, na sredi sedi Bogomil Kajzelj

Ljubljanski Sokoli v Brnu, 28. junija 1914. Zastavonoša Miha Verovšek, na sredi sedi Bogomil Kajzelj. Foto: neznan, hrani MNZS.

12. Poziv telovadnega društva Sokol v Ljubljani za društveno javno telovadbo 31. avgusta 1919. Poziv je bil obešen na vhodna vrata Narodnega doma

Poziv telovadnega društva Sokol v Ljubljani za društveno javno telovadbo 31. avgusta 1919. Poziv je bil obešen na vhodna vrata Narodnega doma. Foto: Kovač Vekoslav, hrani MNZS.

13. Javna telovadba ─Źlanov Sokola na prostoru S.K. Ilirije v Ljubljani, nasproti kolodvora, 31. avgusta 1919

Javna telovadba članov Sokola na prostoru S.K. Ilirije v Ljubljani, nasproti kolodvora, 31. avgusta 1919. Foto: Kovač Vekoslav, hrani MNZS.

V želji po svoji telovadnici in klubskih prostorih, je arhitekt Hraski leta 1889 izdelal načrt sokolskega doma s telovadnico. Do gradnje le-tega ni prišlo, lastni gradnji so se »za blagor naroda« odpovedali, so pa finančno sodelovali pri gradnji Narodnega doma v Ljubljani. Njihov vložek pri gradnji je bil velik, a po izgradnji Narodnega doma leta 1896 so bili v njem le najemniki.

 

 

 

 

 

22. ┼Żupni zlet 7. septembra 1919 na Glincah. Sokolski nara┼í─Źaj - ┼żenska deca

Župni zlet 7. septembra 1919 na Glincah. Sokolski naraščaj – ženska deca. Foto: Kovač Vekoslav, hrani MNZS.

23. Jezdni odsek Ljubljanskega Sokola na pohodu na gorenjski zlet v Kranj leta 1920

Jezdni odsek Ljubljanskega Sokola na pohodu na gorenjski zlet v Kranj leta 1920. Foto: neznan, hrani MNZS.

24. Proste vaje ─Źlanov Sokola ob obisku Koro┼íkih Slovencev v Ljubljani 28. septembra 1920 pred plebiscitom

Proste vaje članov Sokola ob obisku Koroških Slovencev v Ljubljani 28. septembra 1920 pred plebiscitom. Foto: Bešter Veličan, hrani MNZS.

25. Staroste Ljubljanskega Sokola okrog leta 1920

Staroste Ljubljanskega Sokola okrog leta 1920. Foto: Hibšer Hugon, hrani MNZS.

26. Dr. Ivan Ora┼żen, rojen 8. februarja 1869 v Kostanjevici na Krki, dr. medicine, starosta Ljubljanskega Sokola in prvi starosta Jugoslovanske Sokolske zveze

Dr. Ivan Oražen, rojen 8. februarja 1869 v Kostanjevici na Krki, dr. medicine, starosta Ljubljanskega Sokola in prvi starosta Jugoslovanske Sokolske zveze. Foto: neznan, hrani MNZS.

 

SO-417

Pogrebna slovesnost ob smrti dr. Ivana Oražna, ki je umrl 11. marca 1921. Zbrani pred Narodnim domom v Ljubljani. Prisotnih je bilo 3000 članov Sokola iz vse Slovenije. Foto: neznan, hrani MNZS.

 

28. Arhitekt Hraski je leta 1889 izdelal na─Źrt sokolskega doma s telovadnico

Arhitekt Hraski je leta 1889 izdelal načrt sokolskega doma s telovadnico. Foto: neznan, hrani MNZS.

29. Narodni dom v Ljubljani, ki je bil sezidan leta 1896

Narodni dom v Ljubljani, ki je bil sezidan leta 1896. Foto: neznan, hrani MNZS.

____________________________________________________________________

Besedilo in fotografije pripravila: Irena Fürst, kustosinja Muzeja novejše zgodovine Slovenije, enota Brestanica, skrbnica zbirke Fotografije sokolov.

 

Sinclair ZX Spectrum

 

Leta 1971 je ameriško podjetje Intel predstavilo Intel 4004, prvi mikroprocesor, ki je vse osnovne funkcije računalnika združil v eni sami elektronski komponenti. S tem so se dimenzije računalnikov precej zmanjšale, povečala se je njihova zmogljivost, posledično je začela padati njihova cena. Leta 1977 so se na trgu pojavili prvi hišni računalniki. V Veliki Britaniji je podjetje Sinclair Researh leta 1980 izdelalo računalnik Sinclair ZX 80, leto dni pozneje pa ZX 81. Prava računalniška legenda pa je postal računalnik Sinclair ZX Spectrum, ki je luč sveta ugledal 23. aprila 1982. V razvojni fazi so ga imenovali ZX 81 Colour in nato ZX 82. Podjetje je želelo poudariti barvno grafiko računalnika, zato so ga na koncu poimenovali Spectrum.

 

IMG_2382

Delujoči računalnik Sinclair ZX Spectrum na razstavi GOTO 1982. Poleg Atari 1040ST in Commodore C64.. Foto: Sašo Kovačič

 

Malček v črni škatli z mavrico v desnem kotu je imel značilno gumijasto tipkovnico, po kateri so ga poimenovali tudi »radirka«. Računalnik je poganjal procesor Zilog Z80, imel je 16 KB ROM pomnilnika z vgrajenim programskim jezikom Basic. Delovni pomnilnik RAM je sprva obsegal 16 KB, kmalu pa so ga nadgradili na 48 KB. Računalnik se je priključil na domači TV, programi so se nalagali z običajnih avdio kaset, programski jezik Basic pa je v marsikom vzbudil željo po programiranju. S pomočjo dodatnega vmesnika je bilo mogoče nanj priključiti igralno palico, tiskalnik ali micro drive. V svoji 10-letni zgodovini je ZX Spectrum doživel kar nekaj sprememb. Leta 1984 so predstavili Spectrum+ z novo tipkovnico, leto pozneje pa Spectrum 128 s 64 KB ROM in 128 KB RAM, izboljšanim zvokom ter izhodom za barvni RGB monitor. Ko je leta 1986 podjetje Sinclair prevzel Amstrad, sta se na trgu pojavila modela ZX Spectrum+2 z vgrajenim kasetnikom in ZX Spectrum 3 z vgrajeno 3-palčno disketno enoto. Do upokojitve leta 1992 so prodali več kot pet milijonov »mavric«.

 

DE8419_20_OB

Popularna »mavrica« v domačem okolju leta 1984. Foto: Miško Kranjec, hrani: MNZS.

 

Predvsem v vzhodnih evropskih državah je bil Spectrum težko dosegljiv, zato se je tu pojavilo veliko število t. i. klonov. Največ so jih izdelali v takratni Sovjetski zvezi in na Češkem. Na računalniškem trgu je imel ZX Spectrum precej hudo konkurenco v računalnikih Commodore 64, Dragon 32, BBC Micro in še nekaterih.

IMG_8802a_OB

Računalnik Sinclair ZX Spectrum 48K. Foto: Sašo Kovačič

 

ZX Spectrum se je uporabljal večinoma za igranje računalniških igric. Klasike, kot so Manic Miner, Atic Atac in Hobbit, so navduševale predvsem mlade. Poleg igric je bila na voljo tudi druga programska oprema: urejevalniki besedil, risarski programi, baze podatkov itd.

 

DE7432_12a_OB

Tečaj programiranja na računalnikih ZX Spectrum na Institutu Jožefa Stefana leta 1984. Foto: Dragan Arrigler, hrani MNZS.

 

V Sloveniji oz. Jugoslaviji se Spectruma pa tudi drugih hišnih računalnikov sprva ni dalo kupiti, zato so ga ljubitelji računalništva nelegalno uvažali predvsem iz Nemčije in Italije. Zanj je bilo treba odšteti okrog 400 takratnih nemških mark. Računalniki in programi, predvsem igrice, so se prodajali po malih oglasov ali pa na bolšjem sejmu. Veliko napisanih uporabnih programov je bilo objavljenih v prvih slovenskih računalniških revijah Bit in Moj Mikro. Program Ines se je skupaj z moderno tipkovnico Spectruma spremenil v orodje za obdelavo besedil, igrica »Kontrabant« pa se je lahko postavila ob bok podobnim izdelkom iz tujine. Znana ljubljanska radijska postaja je igrice predvajala na začetku in koncu programa. Z računalniki ZX Spectrum so opremljali tudi slovenske osnovne šole. Učenci so se seznanjali z računalnikom in se učili programiranja v Basicu.

ZX Spectrum_06

Hišne računalnike so v devetdesetih letih zamenjali osebni računalniki, ki jih danes že izpodrivajo pametne mobilne naprave. Slednjih se bomo verjetno čez kako desetletje ali dve spominjali z nostalgijo, tako kot se danes »radirke«.

________________________________________________________________________________________

Besedilo in fotografije pripravil: Peter Bezek. muzejski informator

Predmet je na ogled na občasni razstavi (R)evolucija muzeja: 1948 – 2018, ki je do januarja 2019 na ogled v prostorih Muzeja novejše zgodovine Slovenije, Celovška 23, 1000 Ljubljana.

 

FRUCTALOVI NAČRTI ZA REŠITEV PROBLEMA ŠTEVILKA 1

Septembra 1968 je Dnevnik poročal, da bo ajdovski Fructal tega leta napolnil kar 33 milijonov steklenic, kar je že dobrih 30 odstotkov več kot leta 1965.

Zaradi povečevanja proizvodnje so v Fructalu načrtovali tudi povečanje zmogljivosti kleti za shranjevanje matičnega soka, to je soka iz stisnjenega sadja, ki se ga nato predela v sadne sokove. V Fructalu so napovedali, da bodo zgradili še večjo klet s cisternami, s čimer bodo po besedah Dnevnikovega novinarja rešili problem številka 1.

Foto: Marjan Ciglič, hrani: MNZS

(Objavljeno v časopisu Dnevnik, petek, 21. september 2018)

SOKOLSKO GIBANJE

V zadnjih mesecih sem se intenzivno ukvarjala z inventarizacijo fonda Fotografije Sokolov, ki so jih Muzeju novejše zgodovine Slovenije v devetdesetih letih prejšnjega stoletja odstopili predstavniki društva Partizan Ljubljana – Narodni dom. Gre za gradivo o delovanju Ljubljanskega Sokola vse od ustanovitve leta 1863 do leta 1983. Letos oktobra praznujemo 155 let od ustanovitve društva in naj bodo prispevki, ki jih bomo objavljali, posvečeni tej častitljivi obletnici.

 

Ljubljanski Sokoli v Celju 8. avgusta 1897. Druga vrsta z leve – drugi Ivan Vernik in nato dr. Viktor Murnik, Anton Thaler in Josip Smertnik. Foto: Rovšek Davorin.

 

Gradivo je bilo shranjeno v neprimernih prostorih Narodnega doma, zato se je tedanji predsednik Dejan Crnek v sodelovanju z gospo Jelico Vazzas, profesorico in nekdaj odlično telovadko, in ostalimi člani odbora odločil, da gradivo preda Muzeju v trajno hrambo.

 

Poziv k ustanovitvi telovadnega društva z dne 27. julija 1862 Foto: neznan.

 

Fond fotografij obsega 3425 zapisov. Gre za izredno pomembno in zanimivo fotografsko gradivo, skozi katero človek spozna to izjemno gibanje, ki ni imelo le elementov telesnokulturne vzgoje, temveč je bilo tudi narodnostno gibanje. Po padcu Bachovega absolutizma in s sprejetjem nove ustave 1861 so bile dane možnosti za ustanavljanje raznih društev, v okviru katerih se je dovoljevalo bolj svobodno družabno življenje. Poleg pevskih, godbenih, dramskih in podobnih društev, so se začela ustanavljati tudi telovadna društva.

Oktobra 1863 je bilo v Ljubljani ustanovljeno telovadno društvo Sokol. Polno ime društva je bilo Gimnastično društvo Južni Sokol. Formirano je bilo po zgledu češkega društva Sokol, ki je bilo ustanovljeno v Pragi leta 1862 in katerega idejni oče je bil češki rodoljub, pedagog dr. Miroslav Tyrš. Sokolsko gibanje je bilo telovadno gibanje s sintezo vzgojnih in nacionalnih interesov.

 

 

 

 

Telovadno društvo Južni Sokol v Ljubljani je bilo 1. avgusta 1867 razpuščeno. Starosta društva je bil tedaj dr. Etbin Henrik Costa, ki je bil tudi župan Ljubljane. Med nemškimi Turnerji in slovenskim političnim vodstvom tedanje Ljubljane je prišlo do konflikta in oblast v Ljubljani je prevzela nemška opozicija, dr. Costa je bil odstavljen, društvo Južni Sokol pa razpuščeno.

 

Prvi vaditeljski zbor praškega Sokola leta 1864. Na sredini zadnje vrste je na ramenih kolegov Miroslav Tyrš. Foto: neznan.

Člani Ljubljanskega Sokola leta 1869. Foto: Pogorelz Ernst.

 

Vendar člani Sokola se niso predali. Ustanovili so pripravljalni odbor za ponovno uradno vzpostavitev delovanja društva, ki ga je vodil dr. Karel Bleiweis. Leta 1868 so dobili dovoljenje za ponovno delovanje, društvo pa so preimenovali v Telovadno društvo Sokol v Ljubljani oz. Ljubljanski Sokol. Sodelovali so na različnih taborih in širili narodno zavest. Zaradi tega delovanja niso bili dobro zapisani pri oblasteh.

 

Člani Jużnega Sokola v Ljubljani leta 1865. Foto: neznan.

Prapor Jużnega Sokola. Originalni prapor so sešili v Pragi leta 1864, danes pa ga hranijo v Narodnem muzeju Slovenije. Foto: Hibšer Hugon.

 

Člani Ljubljanskega Sokola so začeli v sedemdesetih letih 19. st. sodelovati s Hrvati, sodelovanje s praškimi Sokoli pa so poglobili po letu 1882, po njihovi 20. obletnici delovanja.

Dr. Karel Bleiweis, načelnik pripravljalnega odbora Sokola v Ljubljani v letih 1867-1868 in društveni tajnik v letih 1868-1872. Foto: neznan.

Člani Ljubljanskega Sokola ob 25. letnici delovanja leta 1888 na Rożniku. Foto: neznan.

Člani Ljubljanskega Sokola ob ustanovitvi Viško-glinške čitalnice na Glincah pri Ljubljani leta 1891. Foto: neznan.

Leta 1892 je v članske vrste Ljubljanskih Sokolov vstopil dr. Viktor Murnik, ki ga štejemo kot očeta slovenske telesne kulture. Že 1896 je postal tajnik društva, v času od 1897 do 1905 je bil načelnik in od 1905 do 1924, razen v vmesnem času prve svetovne vojne, ko je bilo delovanje društva prepovedano, pa starosta društva oz. predsednik.

 

Družina Murnik, oče Jakob, mati Josipina roj. Svetek in otroci. Z leve Josip, Rado in najmlajši Viktor, ki je postal agilni član Ljubljanskih Sokolov. Foto: neznan.

 

Njegovo strokovno delo je vplivalo, da se je Sokol po letu 1896 močno razširil po vsej Sloveniji. Skoraj v vsakem večjem kraju so se ustanavljala sokolska društva.

 

Člani Ljubljanskega Sokola na III. vsesokolskem zletu v Pragi leta 1895. Na fotografiji dr. Viktor Murnik, Matija Benčan in Emil Kandare. Foto: neznan.

 

Člani Ljubljanskega Sokola na III. vsesokolskem zletu v Pragi leta 1895. Na fotografiji stojijo spredaj v sredini, drugi z desne dr. Viktor Murnik, Matija Benčan in Emil Kandare. Foto: Maloch Karel, Praga.

Člani Ljubljanskega Sokola na III. vsesokolskem zletu v Pragi leta 1895. Na fotografiji z desne dr. Viktor Murnik, Matija Benčan in Emil Kandare. Foto: Maloch Karel, Praga.

Člani Ljubljanskega Sokola leta 1896. Foto: neznan.

Ljubljanski Sokoli v Celju 8. avgusta 1897. Druga vrsta z leve – drugi Ivan Vernik in nato dr. Viktor Murnik, Anton Thaler in Josip Smertnik. Foto: Rovšek Davorin.

_____________________________________________________________________

Besedilo in fotografije pripravila: Irena Fürst, kustosinja Muzeja novejše zgodovine Slovenije, enota Brestanica, skrbnica zbirke Fotografije sokolov.

Fotografska albuma iz prve svetovne vojne

Fotografije iz prve svetovne vojne so tematsko pester in pomemben del fotografske zapuščine, ki jo hrani fototeka Muzeja novejše zgodovine Slovenije. Glavnina fotografske zbirke iz tega obdobja je shranjena v 47 originalnih albumih, označenih s številkami od A2 do A47. Večji del fotografskega gradiva je povezan z vojnimi dogodki in izkušnjami vojakov z nabornih območij 3. korpusa avstro-ogrske armade. Za slovensko vojno in kulturnozgodovinsko dediščino so zlasti pomembne fotografije krajev in ljudi na soškem bojišču in prizorov življenja v zaledju. Med njimi sta albuma A2 in A3 s fotografijami avstro-ogrskega preskrbovalnega sistema v zaledju in prve bojne črte visokogorskega bojišča na območju od Bohinjske Bistrice prek Komne, Krna in Batognice do Tolmina. V albumih z rdeče in zeleno vezanimi usnjenimi platnicami je skupaj 123 fotografij. Na obeh albumih je napis »Vojni album iz jugozahodne fronte (Krn in soško bojišče), Kriegsbilder von der Südwestfront (Krn und Isonzogebiet)« s pripisom fotograf stotnik Carl Hielle. Albuma sta v Muzej prišla iz zbirke Janka Vertina, ki se je rodil v Preski pri Medvodah. Označena sta s 4.472 z njegovega seznama zbranih predmetov. Janko Vertin je zadnjih dveh letih vojne kot topniški opazovalec sodeloval na Sveti Gori pri Gorici in bil tudi izvidniški pilot. Tudi sam je kot fotograf posnel številne letalske fotografije. V albumih, shranjenih v Muzeju, na žalost ni njegovih fotografij, temveč le tiste, ki jih je zbral kot zbiralec fotografskega in vojnega gradiva.

 

V obeh albumih, ki skupaj sestavljata celoto, je izbor fotografij, vsebinsko povezanih s potjo na fronto z bohinjskega območja – iz Bohinjske Bistrice, kjer je bila zadnja postaja običajne železnice in se je začela ozkotirna vojaška železnica. Raziskovalec obravnavanega območja Tomaž Budkovič, ki je tudi pomagal dokumentirati oba albuma, je zapisal: »In dalje so drčali vlaki prek Maribora in daleč okrog prek Beljaka na Jesenice do predora za Bohinjsko Bistrico, kjer je bila vojna rampa.« Ozkotirna železnica je bila del preskrbovalne poti, ki se je nadaljevala s sistemom žičnic prek Komne. To je bila izjemno pomembna preskrbovalna pot za avstro-ogrske vojake v visokogorju bohinjskih gora soškega bojišča. Ozkotirna železnica je bila zgrajena jeseni 1915, najprej so jo vlekli konji, julija 1917 pa je bila elektrificirana. Oskrbovalna pot proti Planini na Kraju se je nadaljevala z dvojno žičnico na Komno in naprej prek Bogatinskih vratc do poveljstva brigade na Peskih. V albumih so fotografije ruskih ujetnikov, utrip vojnega življenja ob Bohinjskem jezeru in vsakdanjik avstro-ogrskih vojakov na prvi bojni črti na Batognici. Avtor fotografij je avstro-ogrski častnik Carl Hielle, poveljnik zaprtega območja, ki se je začelo pri Bohinjskem jezeru.

PSV 56 tonirana

V njegovem albumu so tudi tonirane fotografije, ki motivno sledijo predvojnim vzorom impresionizma in njegovih vrednot. Na fotografijah meglice nad Bohinjskim jezerom lahko prepoznamo odmeve predvojne planinske fotografije in v pastoralnih prizorih gorske narave zavetje pred neznosno vojno resničnostjo.

Avtor prispevka: mag. Marko Štepec

Predmet je na ogled na občasni razstavi (R)evolucija muzeja: 1948 – 2018, ki je do januarja 2019 na ogled v prostorih Muzeja novejše zgodovine Slovenije, Celovška 23, 1000 Ljubljana.

VELIKA NAGRADA MURSKE SOBOTE NA NOVEM ASFALTU

Murska Sobota je na mestnih ulicah nekoč gostila motociklistične dirke. Velika nagrada Murske Sobote je potekala na trikilometrskem krogu, na katerem so se pomerili tudi nekdanji svetovni prvaki.

Leta 1968 so progo preplastili z novim grobim asfaltom, ki naj bi omogočal dirkačem veliko hitrejšo vožnjo – organizatorji so pričakovali, da bi najhitrejši progo prevozili s povprečno hitrostjo 140 kilometrov na uro, je takrat poročal Ljubljanski dnevnik. Na fotografiji direktor soboške dirke Tomo Raduka razkazuje novo preplastitev proge.

(Objavljeno v časopisu Dnevnik, petek, 7. september 2018)

MODNA REVIJA NI PRITEGNILA OBČINSTVA

Težko bi rekli, da je modna revija na Gorenjskem sejmu avgusta 1968 pritegnila omembe vredno pozornost.

Na fotografiji, za katero bi prej verjeli, da je nastala na vaji, je le šest gledalcev, pa še ti le bežno sledijo dogajanju na improvizirani modni brvi. “Organizator in mojster Ivo Debevc iz Mengša, ki je prvi nastopil s svojim modelom, se nista ustrašila praznine. Njuna misel je bila – jutri in naslednje dni bo oblikovalcev več, saj moda vleče staro in mlado. Res, v naslednjih dneh je bilo obiskovalcev več,” so o nenavadni modni reviji poročali v Ljubljanskem dnevniku.

(Objavljeno v časopisu Dnevnik, petek, 31. avgust 2018)

Sloveča jama z družino zadnjega cesarja na steklenem stereo negativu

Znameniti češki fotograf »Njegove cesarske in kraljevske Visokosti Presvetlega nadvojvode Franca Ferdinanda Avstrijskega-Este« Rudolf Bruner Dvořák je leta 1909 mojstrsko fotografiral že takrat mednarodno znano Postojnsko jamo. Lepote kraškega podzemlja je domnevno ovekovečil v več dneh, zagotovo pa 10. avgusta 1909, ko je v njej fotografiral družino Karla I. – bodočega in zadnjega cesarja med Habsburžani. Ohranilo se je 400 fotografij, od tega 318 fotografij na papirju in negativov na steklenih ploščah formata 25,7 x 30,5 cm ter 82 stereo posnetkov na steklenih ploščah formata 8,3 x 17 cm.

Rudolf Bruner Dvořák se je s svojim bratom in pomočnikom Jaroslavom po naročilu jamske komisije in priznanega speleologa ter dolgoletnega direktorja jame Ivana Andreja Perka izživel v fotografiranju kapniških lepot, prostranih jamskih dvoran, pa tudi tehničnih pridobitev jame. To so bili zlati časi njegovega fotografskega ustvarjanja. Rudolf Bruner Dvořák, ki je sicer slovel kot najboljši izvedenec reportažne fotografije s smislom za ulovitev atmosfere dogodka ob pravem trenutku in na najprimernejši način, z odličnim občutkom za kompozicijo in razporeditev virov svetlobe, se je tokrat znašel pred velikim tehničnim izzivom. Kako fotografirati lepote podzemlja, ki so ga že od leta 1884 stalno, a komajda, razsvetljevale električne obločnice, in kako zagotoviti okoliščine, v katerih morajo biti steklene plošče razvite takoj po ekspoziciji. Celotni tehnični podvig fotografiranja z vprašanjem o uporabi magnezijevega prahu ali električne luči ostaja nepojasnjen, estetska brezhibnost Dvořákovih fotografij pa osupljiva.

V primerjavi z velikim številom Dvořákovih fotografij jamskih naravnih znamenitosti so visoki gostje, ki so po poročanju časopisa Slovenec incognito pripotovali na Bled, v Ljubljano in Postojnsko jamo, kot skupina le na maloštevilnih posnetkih. Od fotografij, posnetih s stereoskopskim fotoaparatom, je Dvořák le eno namenil skupinskemu fotografiranju dvorne družine. Na njej je prva med damami z desne nadvojvodinja Marija Jožefa Saška, mati bodočega avstro-ogrskega cesarja Karla I., ob njej pa njen drugi sin, štirinajstletni Karlov brat, nadvojvoda Maksimiljan Evgen. V dvorni delegaciji sta tudi visoka predstavnika rodbin Pallavicini in Wurmbrand. Prvi Dvořákovi fotografiji iz Postojnske jame sta bili objavljeni že 3. septembra 1909 v reviji Český svět, najpomembnejši ilustrirani reviji na Češkem pred prvo svetovno vojno. Slovenska časnika Slovenec in Slovenski dom pa sta ob koncu oktobra istega leta objavila, da je »gospod komorni fotograf glavne dele Postojnske jame fotografično posnel in umetniško izvršene fotografije v album zbral, ki na izjemno krasen način predočuje vse blesteče čare in bajne tvorbe kraškega podzemeljskega kraljestva«. Poudarila sta še, da so te fotografije najboljše od vseh dotedanjih in jih priporočila v nakup. Dvořákove fotografije so predvsem kot razglednice Postojnske jame zaokrožile po tujini. Stereo fotografije pa so bile tedaj namenjene le individualnemu ogledovanju s pomočjo stereo kukala, skozi katerega je lahko gledalec občudoval fotografijo v tridimenzionalni razsežnosti. Negativi fotografij na krhkem steklu so leta 1909 iz Postojne z Dvořákom potovali v Prago, po 96 letih pa so se vrnili v Slovenijo.

MNZS_negativ_STEREO_bd285_100_Marija Jožefa Saška 1909_OB

Podatki o predmetu: Rudolf Bruner Dvořák, Stereo negativ na stekleni plošči, Postojnska jama, 1909, steklo, 8,3 x 17 cm; inv. št. BD 285

Avtorica prispevka: Irena Uršič

Predmet je na ogled na občasni razstavi (R)evolucija muzeja: 1948 – 2018, ki je na ogled v prostorih Muzeja novejše zgodovine Slovenije, Celovška 23, 1000 Ljubljana.

Z moderno streho pred dežjem zaščitili Križanke

Natanko pred petdesetimi leti so Plečnikove Križanke prekrili s platneno streho iz umetne snovi, s čimer so to prizorišče, ki je v naslednjih letih postalo tako rekoč legendarno, zaščitili pred dežjem in s tem organizatorjem omogočili bistveno več manevrskega prostora pri izvedbi kulturnih prireditev. “Ko sezona v koncertnih dvoranah že zamira in padejo zastori v ljubljanskih gledališčih, zaživi prostor pod letos na novo nameščeno streho. V pretelih letih, ko je bila streha še platnena, so morali odpovedati marsikatero prireditev pred zlobnim vremenom,” so ugotavljali v Ljubljanskem dnevniku.

(Objavljeno v časopisu Dnevnik, petek, 24. 8. 2018)

Gostovanje fotografske razstave LEP POZDRAV, SAJ VEŠ ČIGAV …

Fotografska razstava Lep pozdrav saj veš čigav … bo gostovala na Novi Ljubljanski banki (Trg republike 2, Ljubljana) od 12. decembra 2018 do 30. aprila 2019.

Avtorica razstave: Monika Močnik

EPC144_4: Sproščanje ob morju v Opatiji na Hrvaškem. 1955, foto: Primožič.

V desetletjih po drugi svetovni vojni se je, tako kot drugod po Evropi, s splošno modernizacijo nekdanje skupne države začel razvijati tudi množični turizem.

Leta 1946 je jugoslovanska vlada za zaposlene uvedla plačan 14- do 30-dnevni dopust. Leta 1965 je, da bi dopustovanje omogočila čim več ljudem, predvsem delavcem, ki jim je bilo pred tem dopustovanje onemogočeno, uvedla še letni dodatek za dopust, t. i. regres. Šestdeseta leta v Jugoslaviji lahko opišemo kot čas turističnega razcveta, ki je svoj višek dosegel v osemdesetih letih. Rekordno število nočitev v Jugoslaviji so zabeležili leta 1986, kar 111,1 milijona, ustvarilo pa ga je 59,7 milijona domačih in 51,4 milijona tujih, večinoma angleških, avstrijskih in italijanskih turistov. Največ, kar 76,7 milijona nočitev so tisto leto zabeležili na hrvaški obali, tam pa smo večinoma dopust preživljali tudi Slovenci.

es-1074-4

es-1074-4: Turisti so na poti na dopust obtičali v zastoju. 1965-1973, foto: Edi Šelhaus.

Veliko število sindikalnih, otroških in mladinskih počitniških domov, možnost najema sobe pri zasebnikih ter kampiranje v šotorih in sindikalnih počitniških prikolicah je omogočalo poceni dopustovanje večini zaposlenih in njihovim družinam. Največ ljudi je dopust preživelo ob morju, radi pa so obiskovali tudi zdraviliške kraje in odhajali v gore, kjer so se osvežili v bližnjih jezerih in rekah. Del dopustovanja je bilo in je delno še danes tudi pošiljanje razglednic družini, prijateljem in sorodnikom. Navadno so se zapisi na razglednicah začeli s »Prejmite lepe pozdrave …«, velikokrat pa so bili uporabljeni tudi verzi. Eden od pogosteje uporabljenih se je glasil:

»Lep pozdrav,

saj veš čigav,

saj veš od kod,

pa priden bod!«

NB 3800_22

NB 3800_22: Sproščena kopalca na ulici v Piranu. 1975, foto: Nace Bizilj

Avtorji izbranih fotografij iz zbirke Muzeja novejše zgodovine Slovenije so: Marjan Ciglič, Nace Bizilj, Edi Šelhaus, Mitja Škof, Jože Mally, Marjan Pfeifer, Milan Pogačar, Joco Čermak, Bogo Primožič, Rudi Paškulin, Matija Jurovič, Janez Lampič, Vlastja Simončič, France Cerar in Svetozar Busić.

MC630618_008

MC630618_008: Najmlajši taborniki iz cele Slovenije ob Šobčevem bajerju na Bledu. 1963, foto: Marjan Ciglič.

 

(Naslovna fotografija: EPc17_6: Vožnja s kajakom po Bohinjskem jezeru. 1952, foto: Marjan Pfeifer.)

VSO DOLGO NOČ ČISTILI SNEG S CEST

Čeprav je Ljubljanski dnevnik sredi decembra 1968 v naslovu izpostavil “Snežilo vso dolgo noč!”, je novinar hitri opozoril, da so bile kljub temu glavne slovenske ceste že do 8. ure zjutraj naslednjega dne normalno prevozne.

Vozila Cestnega sklada SRS in cestnih podjetij so namreč vso noč, še posebej pa od polnoči, “ko je začelo močneje snežiti, plužila in posipala s soljo glavne slovenske magistrale”. Novinar je še navedel, da je v Ljubljani tisto noč zapadlo 13 centimetrov novega snega.

V Dnevniku objavljeno v petek, 14. decembra 2018; foto: Marjan Ciglič

Z revolverjem zahteval prevoz do Kopra

Za ljubljanska taksista Ivana Seleša (na fotografiji) in Andreja Trdana začetek decembra ni minil nič kaj praznično. “Gangster v peugeotu” je novinar Dnevnika 4. decembra 1968 naslovil prispevek, v katerem je poročal o streljanju pred glavno železniško postajo. Takrat 27-letni Tomo Ereš je namreč dan prej pred glavno postajo streljal na taksista in z revolverjem v roki zahteval prevoz vse do Kopra. Dan po incidentu je bil storilec še vedno na begu. 

(Objavljeno v časopisu Dnevnik, petek, 7. december 2018, foto: Marjan Ciglič)