ZADNJI VELIKI SOKOLSKI ZLET V LJUBLJANI LETA 1933

 

Osemindvajsetega junija leta 1933, na Vidov dan, se je v Ljubljani začel veličastni celotedenski sokolski zlet ob 70. obletnici ustanovitve prvega sokolskega društva med južnimi Slovani. To je bil obenem tudi I. Pokrajinski zlet Sokola kraljevine Jugoslavije.

 

1. Odbor Ljubljanskih Sokolov, ki je vodil priprave na I. pokrajinski zlet Sokolov kraljevine Jugoslavije leta 1933. Obenem je Ljubljanski Sokol praznoval 70-letnico društva

Odbor Ljubljanskih Sokolov, ki je vodil priprave na I. pokrajinski zlet Sokolov kraljevine Jugoslavije leta 1933 v Ljubljani in obenem praznovanja 70-letnice društva. Foto: Kovač Vekoslav, hrani MNZS.

2. Letak ob I. pokrajinskem zletu Sokolov kraljevine Jugoslavije in 70-letnici delovanja Ljubljanskih Sokolov

Letak izdan ob I. pokrajinskem zletu Sokolov kraljevine Jugoslavije in 70-letnici delovanja Ljubljanskih Sokolov. Original. Hrani MNZS.

3. Gradnja tribun na letnem telovadi┼í─Źu Ljubljanskih Sokolov v Tivoliju leta 1933 za I. Pokrajinski zlet Sokolov kraljevine Jugoslavije

Gradnja tribun na letnem telovadišču Ljubljanskih Sokolov v Tivoliju leta 1933 za I. Pokrajinski zlet Sokolov kraljevine Jugoslavije. Foto: Kovač Vekoslav, hrani MNZS.

4. Gradnja tribun letnega stadiona Ljubljanskih Sokolov v Tivoliju leta 1933

Gradnja tribun letnega stadiona Ljubljanskih Sokolov v Tivoliju leta 1933. Foto: Kovač Vekoslav, hrani MNZS.

 

Priprave na zlet so se začele že leto prej, vodilo pa jih je društveno vodstvo – načelnik Gojmir Pehani, podnačelnika Boris Gregorka in Tomaž Šavnik, načelnica Ada Kuhar in podnačelnici Silva Boltavzer-Burja in Herna Barl in seveda dr. Viktor Murnik. Celotno organizacijo priprav na društveni nastop je že jeseni 1932 prevzel Boris Gregorka, ki je po končani prireditvi prejel priznanje za organizacijo tako od Sokolov kraljevine Jugoslavije kot Ljubljanskih Sokolov.

 

 

Za zletno prireditev so Ljubljanski Sokoli uredili tudi svoje letno telovadišče v Tivoliju, kjer so postavili nove tribune in prostor za godbo.

Dr. Viktor Murnik je pripravil za zlet množično telovadno točko prostih vaj, v kateri so bili združeni vsi, od najmlajših do najstarejših članov Sokola. V tej skupni društveni točki je nastopilo 450 sokolov in sokolic. Pripravil je tudi telovadni nastop »Naprej zastave slave«, v katerem je telovadilo 272 nastopajočih.

12. Proste vaje mo┼íke in ┼żenske dece na I. pokrajinskem zletu kraljevine Jugoslavije

Proste vaje moške in ženske dece na I. pokrajinskem zletu kraljevine Jugoslavije. Foto: Kovač Vekoslav, hrani MNZS.

13. ─îlani, ─Źlanice in mo┼íka in ┼żenska deca Ljubljanskega Sokola izvajajo prosto vajo, ki jo je sestavil dr. Viktor Murnik

Člani, članice in moška in ženska deca Ljubljanskega Sokola izvajajo prosto vajo, ki jo je sestavil dr. Viktor Murnik. Foto: Kovač Vekoslav, hrani MNZS.

14. Proste vaje ─Źlanov Sokola

Proste vaje izvajajo člani Sokola. Foto: Kovač Vekoslav, hrani MNZS.

14.b. Murnikova to─Źka - Naprej zastave slava

Murnikova točka – Naprej zastave slava. Foto: Kovač Vekoslav, hrani MNZS.

15. Proste vaje ─Źlanic Sokola

Proste vaje članic Sokola. Foto: Kovač Vekoslav, hrani MNZS.

Sicer je na zletu nastopilo nekaj tisoč nastopajočih, na letnem telovadišču Ljubljanskih Sokolov v Tivoliju pa si je prireditev ogledalo več kot 20.000 gledalcev. Številčnost prisotnih je presenetila celo organizatorje. Poleg slovenskih Sokolov so na zletu nastopili tudi Sokoli iz jugoslovanskih sokolskih žup, Sokoli iz Češkoslovaške, Poljske in Rusije.

Samostojno so se na zletu predstavila tudi moška in ženska deca Ljubljanskih Sokolov, kot tudi pripadniki vojske Kraljevine Jugoslavije.

17. Slavnostna tribuna, na kateri je tudi kralj Aleksander Kara─Ĺor─Ĺevi─ç, ki je bil prisoten na I. pokrajinskem zletu Sokola kraljevine Jugoslavije v Ljubljani junija 1933

Slavnostna tribuna, na kateri je tudi kralj Aleksander Karađorđević, ki je bil prisoten na I. pokrajinskem zletu Sokola kraljevine Jugoslavije v Ljubljani junija 1933. Foto: Kovač Vekoslav, hrani MNZS.

16. Gledalci na I. pokrajinskem zletu Sokola kraljevine Jugoslavije

Gledalci na I. pokrajinskem zletu Sokola kraljevine Jugoslavije. Foto: Kovač Vekoslav, hrani MNZS.

18. ─îlani Sokola odhajajo s telovadi┼í─Źa. Na slavnostni tribuni visoki gostje in kralj Aleksander Kara─Ĺor─Ĺevi─ç

Člani Sokola odhajajo s telovadišča. Na slavnostni tribuni visoki gostje in kralj Aleksander Karađorđević. Foto: Kovač Vekoslav, hrani MNZS.

19. Proste vaje izvajajo pripadniki kraljeve vojske

Proste vaje izvajajo pripadniki kraljeve vojske. Foto: Kovač Vekoslav, hrani MNZS.

Na zletu je bil navzoč tudi kralj Aleksander I. Karađorđević, ki je Ljubljanskim Sokolom podaril nov dragocen prapor.

20. Proste vaje izvajajo pripadniki kraljeve mornarice

Proste vaje izvajajo pripadniki kraljeve vojske. Foto: Kovač Vekoslav, hrani MNZS.Proste vaje izvajajo pripadniki kraljeve mornarice. Foto: Kovač Vekoslav, hrani MNZS.

21. Proste vaje ─Źlanov enega od sokolskih dru┼ítev v narodnih no┼íah

Proste vaje članov enega od sokolskih društev v narodnih nošah. Foto: Kovač Vekoslav, hrani MNZS.

 

V okviru zletnih dni so potekala tudi gimnastična tekmovanja, mnogoboj članov višjega oddelka, ki so štela za »meč kralja Aleksandra«. Med desetimi ekipami je zmagala prva vrsta Ljubljanskih Sokolov v sestavi Miroslav Forte, dr. Ivko Pustišek, Milan Potokar, Jože Vadnov, Stanko Žilič, Danijel Zupančič in Boris Gregorka, sledila pa jim je njihova druga vrsta.

 

 

26. ─îlani sokolskih dru┼ítev na slavnostnem sprevodu po ulicah Ljubljane junija 1933. Mimohod mimo fran─Źi┼íkanske cerkve

Člani sokolskih društev na slavnostnem sprevodu po ulicah Ljubljane junija 1933. Mimohod mimo frančiškanske cerkve. Foto: Kovač Vekoslav, hrani MNZS.

Časnik Jutro je dne 2. julija 1933 zapisal: »Ogromna sokolska prireditev preteklih dni ni bila demonstracija proti nikomur, ne na zunaj, ne na znotraj. Bila je le pozitivna manifestacija zdrave življenjske sile našega naroda, ki se hoče v svoji svobodni domovini svobodno razvijati. Zato je morala z občutkom sreče in radosti navdati vsakogar, kdor ne želi zla Slovencem, Jugoslovenom in vsemu človeštvu.«

31. Stik Sokolov na Kongresnem trgu v Ljubljani

Stik Sokolov na Kongresnem trgu v Ljubljani. Foto: Kovač Vekoslav, hrani MNZS.

32. Stik Sokolov na Kongresnem trgu v Ljubljani

33. Slovo od ─Źlanov sokolskih ┼żup, ki so sodelovali na I. pokrajinskem zletu Sokola kraljevine Jugoslavije v Ljubljani junija 1933, na ┼żeletni┼íki postaji

Slovo od članov sokolskih žup, ki so sodelovali na I. pokrajinskem zletu Sokola kraljevine Jugoslavije v Ljubljani junija 1933, na železniški postaji. Foto: Kovač Vekoslav, hrani MNZS.

 

 

____________________________________________________________________

Besedilo in fotografije pripravila: Irena Fürst, kustosinja Muzeja novejše zgodovine Slovenije, enota Brestanica, skrbnica zbirke Fotografije sokolov.

Nova fotografska razstava

Vljudno vabljeni na odprtje avtorske fotografske razstave fotografa / fotoreporterja Voranca Vogla:
Pivo. Pujs. Golica. Spet bo veselica!
Gasilske veselice skozi fotografski objektiv
 
ki bo v torek, 16. oktobra 2018, ob 18. uri v Muzeju novejše zgodovine Slovenije (Celovška cesta 23, Ljubljana).

Gasilske veselice zbujajo različne odzive: naj jih nihče ne bi spremljal, večina ljudi pa ima o njih izoblikovano mnenje. Podatki o obiskanosti gasilskih veselic govorijo zgodbo o eni izmed najbolj obiskanih kulturnih prireditev v Sloveniji, odsotnost resnejših znanstvenih refleksij tega izjemno množičnega fenomena pa je prebudila antropologa v fotoreporterju Dela, Vorancu Voglu.
Na razstavi v Muzeju novejše zgodovine Slovenije bo tako do 28. novembra 2018 na ogled avtorjev pogled na kulturno realnost veselic na stiku med urbanim in ruralnim.

5bbf4d45283a3301c04d4b23

POMEMBNI DOGODKI V DELOVANJU LJUBLJANSKIH SOKOLOV V OBDOBJU OD 1922 DO 1933

Desetletno obdobje v delovanju Ljubljanskih Sokolov je obeleženo s pomembnimi dogodki in tekmovalnimi prireditvami.

1. Telovadi┼í─Źe in bodo─Źi dom Sokola I. na Taboru v Ljubljani. Razglednica je bila izdana z namenom zbiranja sredstev za bodo─Źi dom

Telovadišče in bodoči dom Sokola I. na Taboru v Ljubljani. Razglednica je bila izdana z namenom zbiranja sredstev za bodoči dom. Foto: neznan, hrani MNZS.

 

Ljubljansko društvo Sokol I. Tabor Ljubljana je bilo ustanovljeno leta 1907. Ker niso imeli svojih telovadnih in klubskih prostorov, so začeli maja 1921 s pripravljalnimi deli za izgradnjo lastnega telovadišča. Le to je bilo urejeno in odprto avgusta istega leta. V načrtih je zarisan tudi prostor za izgradnjo sokolskega doma. Zgrajen je bil po načrtih arhitekta Ivana Vurnika. Temeljni kamen zanj so vzidali junija 1924, slavnostna otvoritev pa je bila po treh letih, junija 1927.

2. Udarniki - ─Źlani Sokola opravljajo zemeljska dela za izgradnjo telovadi┼í─Źa na Taboru v Ljubljani

Udarniki – člani Sokola opravljajo zemeljska dela za izgradnjo telovadišča na Taboru v Ljubljani. Foto: neznan, hrani MNZS.

3. Telovadba ─Źlanstva Sokola na prostoru izgradnje novega sokolskega doma na Taboru v Ljubljani

Telovadba članstva Sokola na prostoru izgradnje novega sokolskega doma na Taboru v Ljubljani. Foto: neznan, hrani MNZS.

4. Shod Sokolov v Ko─Źevju 15. junija 1924

Shod Sokolov v Kočevju 15. junija 1924. Foto: Verderber Rudi, Kočevje, hrani MNZS.

 

Po vsej Sloveniji so se vršili zleti posameznih sokolskih društev, ker se je širilo sokolsko gibanje in ideja sokolstva.

Vrsta Jugoslovanske sokolske zveze je leta 1924 sodelovala na olimpijskih igrah v Parizu, ki so bile v času od 17. do 20. julija. Na tekmovanju so sodelovali samo slovenski člani iz vrst Ljubljanskih Sokolov, Sokol I. Tabor Ljubljana, Sokol Novo mesto, Sokol Trbovlje in Sokol Celje. Osvojili so četrto mesto, Leon Štukelj pa je bil dobitnik zlate medalje na drogu in v mnogoboju.

5. Vrsta Jugoslovanske sokolske zveze na VIII. Olimpijadi v Parizu, ki je bila v ─Źasu od 17. do 20. julija 1924

Vrsta Jugoslovanske sokolske zveze na VIII. Olimpijadi v Parizu, ki je bila v času od 17. do 20. julija 1924. Z desne: vodnik ing. Albert Poženel – Lj. Sokoli, Leon Štukelj – Sokol Novo mesto, Janez Porenta – Sokol Lj. I. Tabor, Slavko Hlastan – Sokol Trbovlje, Stane Derganc – Sokol Lj. I. Tabor, Miha Oswald – Lj. Sokoli, Jože Primožič – Sokolj Lj. I. Tabor, Rastko Poljšak – Sokol Celje in Stane Žilič – Lj. Sokol. Jugoslovanska vrsta je osvojila četrto mesto na olimpijadi. Foto: Kovač Vekoslav, hrani MNZS.

 

Leta 1926 je v času od 22. do 24. maja potekalo svetovno prvenstvo v gimnastiki v Lyonu v Franciji. Sodelovalo je šest reprezentanc: iz Belgije, Čehoslovaške, Francije, Jugoslavije, Luksemburga in Nizozemske. V vrsti Jugoslovanske sokolske zveze so bili ponovno samo slovenski člani Sokola. Osvojili so skupno drugo mesto. Peter Šumi je drugič zapovrstjo postal svetovni prvak v mnogoboju, Leon Štukelj je bil prvi na drogu in na krogih, ter tretji na bradlji, Jože Primožič pa je bil drugi na drogu. Tudi drugi tekmovalci so dosegli dobre rezultate. Na prvenstvu so podelili le zlato kolajno Petru Šumiju za mnogoboj, za vsa druga osvojena mesta pa niso podeljevali nobenih priznanj. Vsi udeleženci so dobili le spominsko plaketo v obliki kolajne kot spomin na tekmovanje.

6. Nara┼í─Źaj Ljubljanskega Sokola leta 1925 pred Narodnim domom v Ljubljani

Naraščaj Ljubljanskega Sokola leta 1925 pred Narodnim domom v Ljubljani. Foto: neznan, hrani MNZS.

7. Vaditeljski zbor Ljubljanskega Sokola leta 1925 pred Narodnim domom v Ljubljani

Vaditeljski zbor Ljubljanskega Sokola leta 1925 pred Narodnim domom v Ljubljani. Na fotografiji: ing. Gojmir Pehani, Boris Gregorka, dr. Vlado Orel, Karol Korenini, Albin Čebular, Slapničar, ing. Kajetan Kavčič, Avsec, Rudolf, Vlado Simončič, Bogomil Kajzelj, Alojz Vrhovec, Slavko Simončič, Stanko Žilič, Štefan Žigon, ing. Albert Poženel in Kozina. Foto: neznan, hrani MNZS.

8. Srednji oddelek ─Źlanic Ljubljanskega Sokola na tekmovanju na Vidov dan, 28. junija 1925 v Beogradu. Prva z leve je Pavla Vrhovec

Srednji oddelek članic Ljubljanskega Sokola na tekmovanju na Vidov dan, 28. junija 1925 v Beogradu. Prva z leve je Pavla Vrhovec. Foto: neznan, hrani MNZS.

 

Leta 1928 so bile olimpijske igre v Amsterdamu. Bile so v dneh od 6. do 10. avgusta in sodelovalo je enajst reprezentanc. Jugoslovansko sokolsko vrsto so zastopali slovenski tekmovalci in Dragutin Ciotti iz Sokolskega društva Sušak. Vodnik vrste je bil dr. Viktor Murnik, ki je mednarodnem telovadnem svetu prvič predstavil njegovo sestavo prostih vaj. Leon Štukelj je bil na olimpijadi prvi na krogih, Jože Primožič drugi na bradlji, Stane Derganc tretji v skoku čez konja, ekipno pa so tekmovalci zasedli tretje mesto.

9. Vrsta Jugoslovanske sokolske zveze na tekmi za prvenstvo mednarodne telovadne zveze v Lyonu v Franciji leta 1926

Vrsta Jugoslovanske sokolske zveze na tekmi za prvenstvo mednarodne telovadne zveze v Lyonu v Franciji leta 1926. Z leve: Oton Zupan – Sokolj Lj. I. Tabor, Srečko Sršen – Lj. Sokoli, Stane Derganc – Lj. Sokoli, Jože Primožič – Sokoli Lj. I. Tabor, dr. Viktor Murnik – vodnik Lj. Sokoli, Miha Oswald – Lj. Sokoli, Peter Šumi – Lj. Sokoli in Leon Štukelj- Sokol Novo mesto. Foto: Atelje Viktor, Ljubljana, hrani MNZS.

10. Slovenski izseljenci v ZDA. Tudi v Ameriki so slovenski izseljenci ustanovili sokolska društva in v njih gojili spomin na nekdanjo domovino

Slovenski izseljenci v ZDA. Tudi v Ameriki so slovenski izseljenci ustanovili sokolska društva in v njih gojili spomin na nekdanjo domovino. Foto: neznan, hrani MNZS.

 

Dve leti pozneje se je vrsta, sedaj Sokoli kraljevine Jugoslavije, udeležila svetovnega prvenstva v Luksemburgu, ki je bilo od 12. do 15. julija 1930. Na tekmi so bile predpisane naslednje tekmovalne discipline: na vseh štirih orodjih ena obvezna in ena poljubna vaja, ena obvezna in ena poljubna prosta vaja, plezanje po vrvi 8 m, skok v daljino, suvanje krogle, skok v višino s palico in tek na 100 m, skupaj 15 disciplin. Izbor tekmovalcev za to svetovno prvenstvo je bil na zletu v Beogradu in izbrani so bili: Rafael Ban, Boris Gregorka, Anton Malej, Jože Primožič, Peter Šumi, Leon Štukelj, Edvard Antosiewicz in Stane Žilič, vodnik vrste pa dr. Viktor Murnik. Prvi dan prvenstva je v Luksemburgu močno deževalo, zato je tekmovanje potekalo v dvorani, nagneteni z gledalci. Leon Štukelj je pri vaji na drogu ob seskoku padel in se poškodoval. Popoldan je bilo tekmovanje na krogih. Anton Malej je tik pred zaključkom obvezne vaje padel s krogov in obležal. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer je preminil. Tekmovanje se je nadaljevalo in drugi dan so tekmovalci izvedeli za Malejevo smrt. Jugoslovanski tekmovalci so se odločili, da se nemudoma vrnejo domov. V Luksemburgu sta ostala le Leon Štukelj in Miha Oswald, ki je bil na tekmovanju rezerva. Izbrana sta bila, da spremljata krsto s pokojnim tekmovalcem v Ljubljano. Slovo v Luksemburgu je bilo žalostno, na poti do postaje jo je spremljala ogromna množica ljudi, od preminulega športnika pa so se poslovili tudi najvišji predstavniki športnih organizacij. V Ljubljani so posmrtne ostanke Antona Maleja prepeljali v sokolski dom na Taboru, saj je bil član Sokolov I. Ljubljana Tabor.

11. Leta 1927 naj bi prišlo do združitve ljubljanskih sokolskih žup Ljubljanski sokoli (ustanovljeni 1863) in Sokoli I. Tabor Ljubljana (ustanovljeni 1907) v eno organizacijo Sokols

Leta 1927 naj bi prišlo do združitve ljubljanskih sokolskih žup Ljubljanskih sokolov (ustanovljeni 1863) in Sokolov I. Tabor Ljubljana (ustanovljeni 1907) v eno organizacijo – Sokolska župa Ljubljana. Kot starosta je naveden prof. Nande Marolt, načelnik Jaka Jesih in tajnik Stane Flegar. Foto: neznan, hrani MNZS.

12. Nara┼í─Źaj Ljubljanskega Sokola in vaditelj Bogomil Kajzelj leta 1928 na telovadi┼í─Źu

Naraščaj Ljubljanskega Sokola in vaditelj Bogomil Kajzelj leta 1928 na telovadišču. Foto: neznan, hrani MNZS.

13. Jugoslovanska sokolska vrsta na olimpijadi v Amsterdamu leta 1928

Jugoslovanska sokolska vrsta na olimpijadi v Amsterdamu leta 1928. Z leve Leon Štukelj, Edvard Antosiewicz, Janez Porenta, Anton Malej, vodnik vrste dr. Viktor Murnik, Stane Derganc, Jože (Josip) Primožič, Dragutin Ciotti in Boris Gregorka. Foto: neznan, hrani MNZS.

14. Proste vaje ─Źlanic na I. vsesokolskem zletu Sokolov kraljevine Jugoslavije, ki je potekal v ─Źasu od 24. do 26. junija 1930 v Beogradu

Proste vaje članic na I. vsesokolskem zletu Sokolov kraljevine Jugoslavije, ki je potekal v času od 24. do 26. junija 1930 v Beogradu in je bil prva velika sokolska prireditev po razpustu Jugoslovanske sokolske zveze. Tu so bili izbrani tekmovalci jugoslovanske vrste za svetovno prvenstvo v Luksemburgu, ki je bilo od 12. do 15. julija 1930. Foto: neznan, hrani MNZS.

 

Vrsta Sokolov kraljevine Jugoslavije je v Luksemburgu sicer dosegla tretje mesto, Jože  Primožič je postal svetovni prvak v mnogoboju, prvi med posamezniki v prosti vaji, prvi na bradlji in konju z ročaji, Leon Štukelj je bil kljub padcu tretji na drogu, Peter Šumi pa drugi na konju z ročaji.

16. Parada Sokolov po beograjskih ulicah na I. vsesokolskem zletu Sokolov kraljevine Jugoslavije, ki je potekal v ─Źasu od 24. do 26. junija 1930 v Beogradu

Parada Sokolov po beograjskih ulicah na I. vsesokolskem zletu Sokolov kraljevine Jugoslavije. Foto: neznan, hrani MNZS.

17. Portret Antona Maleja, ┼Żupa Ljubljana, Sokol I. Tabor. Anton Malej se je smrtno ponesre─Źil na svetovnem prvenstvu v Luksemburgu leta 1930

Portret Antona Maleja, Župa Ljubljana, Sokol I. Tabor. Anton Malej se je smrtno ponesrečil na svetovnem prvenstvu v Luksemburgu leta 1930. Foto: Pogačnik Josip, hrani MNZS.

17a_1

Pogrebna slovesnost ob smrti Antona Maleja. 18. julija 1930 so ga pripeljali v Sokolski dom Tabor v Ljubljani, 20. julija pa je potekala žalna slovesnost pred domom. Nato so njegove posmrtne ostanke odpeljali v Bohinjsko Bistrico, kjer je bil pokopan. Foto: neznan, hrani MNZS.

18. Grob in spomenik brata Toneta (Antona) Maleja v Bohinjski Bistrici

Grob in spomenik Toneta (Antona) Maleja, člana vrste Sokoli I. Tabor Ljubljana, v Bohinjski Bistrici. Bil je v ekipi tekmovalcev na mednarodni tekmi – svetovnem prvenstvu v Luksemburgu, ki je bilo v času od 12. do 15. julija 1930. Anton Malej je bil najmlajši udeleženec tekmovanja, star 23 let. Med zaključnim seskokom s krogov je padel in si poškodoval vratno hrbtenico. Za posledicami poškodb je 15. julija 1930 v bolnišnici Terezianum v Luksemburgu umrl. Pokopan je bil v domači Bohinjski Bistrici. 19. julija 1931 so na njegovem grobu odkrili nagrobni spomenik z njegovim doprsnim kipom, ki ga je izdelal akad. kipar Lojze Dolinar. Foto: neznan, hrani MNZS.

19. Uprava sokolske ┼żupe Ljubljana leta 1931. Sedijo z desne ─îotar, Burjeva, dr. Kuhar, dr. Pipenbacher, Krape┼ż, Anu┼íka Cigojeva in Alojz Vrhovec

Uprava sokolske župe Ljubljana leta 1931. Sedijo z desne Čotar, Burjeva, dr. Kuhar, dr. Pipenbacher, Krapež, Anuška Cigojeva in Alojz Vrhovec. Foto: neznan, hrani MNZS.

20. Prednjaški zbor Ljubljanskega Sokola leta 1930 (upravni odbor). Četrti z desne dr. Viktor Murnik

Prednjaški zbor Ljubljanskega Sokola leta 1930 (upravni odbor). Četrti z desne dr. Viktor Murnik. Foto: Rovan, Ljubljana, hrani MNZS.

21. Moška deca Ljubljanskega Sokola leta 1932

Moška deca Ljubljanskega Sokola leta 1932. Foto: neznan, hrani MNZS.

22. Vrsta Sokolov kraljevine Jugoslavije na I. tekmi vrst za slovansko prvenstvo v Pragi leta 1932

Vrsta Sokolov kraljevine Jugoslavije na I. tekmi vrst za slovansko prvenstvo v Pragi leta 1932. Z leve: Danijel Zupančič (Lj. Sokol), France Borko (Lj. Sokol), Josip Flego (Lj. Sokol), Konrad Grili (Celje), Kajetan Kavčič (Lj. Sokol), Vilko Perdan (Lj. Sokol), eden od bratov Sket (Sokol Lj. I.Tabor) in neznan. Foto: Kovač Vekoslav, hrani MNZS.

____________________________________________________________________

Besedilo in fotografije pripravila: Irena Fürst, kustosinja Muzeja novejše zgodovine Slovenije, enota Brestanica, skrbnica zbirke Fotografije sokolov.

“SPET JE KARAMBOL”

Novinar Ljubljanskega dnevnika je pred petdesetimi leti poročal o hudi prometni nesreči na cesti med Ljubljano in Vrhniko pri Lesnem Brdu.

 

MC6809: Prometna nesreča, foto: Marjan Ciglič, hrani: MNZS

 

“Spet je karambol,” je po poročanju časopisa najprej pomislil bližnji sosed Anton Petrovčič, ko ga je iz spanja ob pol štirih predramil silovit trušč. Po pričevanju očividcev so trčili trije tovornjaki, dva od njih sta bila s tujimi registrskimi tablicami.

 

V Dnevniku objavljeno v petek, 5. oktobra 2018

SOKOLI LETA 1922 IN PRVO SVETOVNO PRVENSTVO V GIMNASTIKI NA SLOVENSKEM

Ljubljana je bila meseca avgusta 1922 preplavljena s tekmovalci jugoslovanske sokolske zveze in tekmovalci iz Belgije, Francije, Velike Britanije, Luksemburga, Romunije, Rusije in celo iz Alžirije. Odvijal se je prvi zlet jugoslovanskega sokolstva in obenem 7. mednarodno tekmovanje v gimnastiki, ki ga štejemo za svetovno prvenstvo.

1. Povorka ─Źlanstva Sokola po beograjskih ulicah leta 1922, ob poroki kralja Aleksandra I. Kara─Ĺor─Ĺevi─ça z romunsko princeso Marijo

Povorka članstva Sokola po beograjskih ulicah leta 1922, ob poroki kralja Aleksandra I. Karađorđevića z romunsko princeso Marijo. Foto: neznan, hrani: MNZS.

2. Piramida beograjskih ─Źlanov Sokola v ─Źasu poroke kralja Aleksandra I. Kara─Ĺor─Ĺevi─ça z romunsko princeso Marijo

Piramida beograjskih članov Sokola v času poroke kralja Aleksandra I. Karađorđevića z romunsko princeso Marijo. Foto: neznan, hrani: MNZS.

3. Letak sokolske prireditve leta 1922, ko se je odvijal I. jugoslovanski vsesokolski zlet in 7. mednarodno tekmovanje v gimnastiki - svetovno prvenstvo

Letak sokolske prireditve leta 1922, ko se je odvijal I. jugoslovanski vsesokolski zlet in 7. mednarodno tekmovanje v gimnastiki – svetovno prvenstvo. Avtor: Medenjak Dragutin Inkiostri, Beograd, hrani: MNZS.

 

Priprave na ta veličastni dogodek so se začele v začetku leta 1922 z izgradnjo novega in modernega stadiona za Bežigradom. Za organizatorje je bila največji zalogaj finančna konstrukcija. Sredstva so dobili od vlade, najeli so kredit, sredstva pa so prispevali tudi člani Sokola in podporniki. Celo izseljenci v Ameriki, ki so v tujini organizirali sokolska društva, so sodelovali pri zbiranju denarja za izgradnjo stadiona.

4. I. Jugoslovanski vsesokolski zlet v Ljubljani, ki je bil v ─Źasu od 12. - 15. avgusta 1922. Tipografija D.D. Zagreb

I. Jugoslovanski vsesokolski zlet v Ljubljani, ki je bil v času od 12. – 15. avgusta 1922. Tipografija D.D. Zagreb. Avtor: Medenjak Dragutin Inkiostri, Beograd, hrani: MNZS.

 

5. Gradnja tribun in urejanje povr┼íin za stadion v Be┼żigradu za I. jugoslovanski vsesokolski zlet

Gradnja tribun in urejanje površin za stadion v Bežigradu za I. jugoslovanski vsesokolski zlet. Foto: neznan, hrani: MNZS.

6. Mizarji in tesarji pri izgradnji lesenih tribun na stadionu v Be┼żigradu

Mizarji in tesarji pri izgradnji lesenih tribun na stadionu v Bežigradu. Foto: neznan, hrani: MNZS.

7. Izgradnja slavnostne tribune na stadionu v Be┼żigradu

Izgradnja slavnostne tribune na stadionu v Bežigradu. Foto: neznan, hrani: MNZS.

 

Tudi sama logistika izvedbe tekmovanja in vseh spremljajočih dejavnosti je bila zelo zahtevna. Poskrbeti je bilo potrebno za nastanitev in prehrano za ogromno število udeležencev in gostov. V času od 11. do 16. avgusta je na ljubljansko železniško postajo pripeljalo in odpeljalo 397 vlakov z 520.000 potniki. Kot je navedeno v virih, ni bilo nobenih zastojev.

8. Vhod na novo zgrajeni stadion v Be┼żigradu leta 1922

Vhod na novo zgrajeni stadion v Bežigradu leta 1922. Foto: neznan, hrani: MNZS.

9. Pogled na dokon─Źani stadion v Be┼żigradu pred za─Źetkom prireditve leta 1922

Pogled na dokončani stadion v Bežigradu pred začetkom prireditve leta 1922. Foto: neznan, hrani: MNZS.

Telovadišče, ki so ga zgradili na prostoru med današnjo Linhartovo in Topniško ulico ter Zupančičevo jamo je bilo tako veliko, da je lahko hkrati izvajalo proste vaje več kot 4500 telovadcev. Telovadišče je merilo 152 x 105 m, okoli njega je bil del namenjen za izvajanje orodne telovadbe, nato pa še prostor za tribune in stojišča. Vsa konstrukcija stavb je bila lesena. V glavnih dneh zleta je stadion sprejel dnevno tudi po 50.000 nastopajočih in tekmovalcev.

 

10. Sprejem delagacij sokolskih dru┼ítev na ┼żelezni┼íki postaji v Ljubljani

Obiskovalci na zletu jugoslovanskih sokolskih zvez v Ljubljani avgusta 1922. Foto: neznan, hrani: MNZS.

11. Obiskovalci na zletu jugoslovanskih sokolskih zvez v Ljubljani avgusta 1922

Obiskovalci na zletu jugoslovanskih sokolskih zvez v Ljubljani avgusta 1922. Foto: neznan, hrani: MNZS.

12. Sprejem in pozdrav kralju Aleksandru in soprogi Mariji na stadionu v Be┼żigradu avgusta 1922

Sprejem in pozdrav kralju Aleksandru in soprogi Mariji na stadionu v Bežigradu avgusta 1922. Foto: Pogačnik Josip, hrani: MNZS.

Zemeljska dela na novem telovadišču so izvajali vojaški zaporniki in akordni delavci pod vodstvom vojaških instruktorjev. Izredno delo so opravili tesarji, ki so gradili leseno konstrukcijo stadiona. Noč in dan je delalo 250 strokovnih delavcev pod vodstvom tesarja Ivana Zakotnika. Pri gradnji konstrukcije so porabili 3000 m3 lesa ali 150 železniških vagonov razžaganega lesa in 5 ton vijakov, žebljev in spon.

13. Kralj Aleksander Kara─Ĺor─Ĺevi─ç z ┼żeno Marijo v slavnostni lo┼żi novega stadiona

Kralj Aleksander Karađorđević z ženo Marijo v slavnostni loži novega stadiona. Foto: neznan, hrani: MNZS.

14.a. Vrsta jugoslovanske sokolske zveze na svetovnem prvenstvu v gimnastiki v Ljubljani avgusta 1922

Vrsta Jugoslovanske sokolske zveze na svetovnem prvenstvu v gimnastiki v Ljubljani avgusta 1922, ob I. jugoslovanskem vsesokolskem zletu. Sedijo z leve: 1. Leon Štukelj (Sokol Novo mesto), 2. Peter Šumi (Ljub.Sokol), 3. dr. Viktor Murnik, vodnik vrste (Ljub.Sokol), 4. Stane Derganc (Sokol Lj.I.Tabor), 5. Vlado Simončič (Ljub.Sokol). Stojijo z leve: 6. Stane Vidmar (Sokolj Lj.I.Tabor), 7. Miha Oswald (Ljub.Sokol), 8. Slavko Hlastan (Sokol Trbovlje), 9. Janez Porenta (Sokolj Lj.I.Tabor). Foto: neznan, hrani: MNZS.

14.b. Jugoslovanska tekmovalna vrsta na svetovnem prvenstvu v Ljubljani, ki je potekalo 11. in 12. avgusta 1922

Jugoslovanska tekmovalna vrsta na svetovnem prvenstvu v Ljubljani, ki je potekalo 11. in 12. avgusta 1922. Foto: neznan, hrani: MNZS.

Kaj se je pozneje dogajalo s tem veličastnim stadionom ni zapisov. Predvideva se, da so ga po prireditvi leta 1922 razdrli in na njem ni bilo več sokolskih prireditev.
Zleti so bili večdnevne prireditve, ki so bile v glavnem organizirane ob raznih obletnicah sokolske organizacije. Na zletih so se odvijale mednarodne tekmovalne tekme, slavnostni sprevodi skozi mesta in vrsta družabnih prireditev.

15. Tekmovanje ─Źlanov na konju na svetovnem prvenstvu leta 1922 v Ljubljani

Tekmovanje članov na konju na svetovnem prvenstvu leta 1922 v Ljubljani. Foto: neznan, hrani: MNZS.

16. Tekmovanje jugoslovanske ekipe Sokolov na bradlji na svetovnem prvenstvu leta 1922 v Ljubljani. Vaje izvaja Peter Šumi

Tekmovanje jugoslovanske ekipe Sokolov na bradlji na svetovnem prvenstvu leta 1922 v Ljubljani. Vaje izvaja Peter Šumi. Foto: neznan, hrani: MNZS.

17. Tekmovanje francoske vrste na drogu na svetovnem prvenstvu v gimnastiki avgusta 1922 v Ljubljani

Tekmovanje francoske vrste na drogu na svetovnem prvenstvu v gimnastiki avgusta 1922 v Ljubljani. Foto: neznan, hrani: MNZS.

Vsesokolski zlet leta 1922 je bil do tedaj največja jugoslovanska sokolska prireditev. Velik je bil celo za evropske razmere. Prireditev je potekala na novem stadionu v času od 23. julija do 15. avgusta.

18. Skok v višino ene od vrst na svetovnem prvenstvu v Ljubljani leta 1922

Skok v višino ene od vrst na svetovnem prvenstvu v Ljubljani leta 1922. Foto: Pogačnik Josip, hrani: MNZS.

19. Tekmovanje v teku na svetovnem prvenstvu v Ljubljani leta 1922

Tekmovanje v teku na svetovnem prvenstvu v Ljubljani leta 1922. Foto: Pogačnik Josip, hrani: MNZS.

20. Tekmovanje ─Źlanic v skoku v daljino na svetovnem prvenstvu v Ljubljani leta 1922

Tekmovanje članic v skoku v daljino na svetovnem prvenstvu v Ljubljani leta 1922. Foto: neznan, hrani: MNZS.

21. Tekmovanje ─Źlanic v teku na svetovnem prvenstvu leta 1922 v Ljubljani

Tekmovanje članic v teku na svetovnem prvenstvu leta 1922 v Ljubljani. Foto: neznan, hrani: MNZS.

V uvodu sta bila dva predzletna dneva, ki sta bila namenjena izvajanju vaj sokolskega naraščaja in jugoslovanske vojske. Sledila je mednarodna tekma petih nacionalnih telovadnih zvez, kjer so tekmovali v prostih vajah v parterju, vajah na orodjih, lahkoatletskih disciplinah in plavanju. Tekmovalci so plavali v Ljubljanici. Tekmovalno vrsto Sokolov kraljevine SHS so zastopali člani slovenskega sokola. To so bili: Stane Vidmar, Mihael Oswald, Slavko Hlastan, Janez Porenta, Leon Štukelj, Peter Šumi, Stane Derganc, Vlado Simončič in vodja vrste dr. Viktor Murnik. Zasedli so drugo mesto in dosegli več odličnih rezultatov v posameznih disciplinah. Leon Štukelj je osvojil zlato medaljo na bradlji, drogu in krogih, srebrno medaljo pa na konju z ročaji in v plavanju. V ekipnem mnogoboju so osvojili zlato medaljo telovadci v sestavi Stane Derganc, Leon Štukelj, Peter Šumi, Stane Vidmar, Slavko Hlastan in Vladimir Simončič. V mnogoboju so tekmovali v gimnastičnih vajah na orodju, plavanju in atletiki. Tudi drugi tekmovalci Sokola kraljevine SHS so osvojili več medalj.

22. Proste vaje ─Źlanov Sokola na vsesokolskem zletu leta 1922 v Ljubljani

Proste vaje članov Sokola na vsesokolskem zletu leta 1922 v Ljubljani. Foto: neznan, hrani: MNZS.

23. Proste vaje ─Źlanov Sokola na vsesokolskem zletu leta 1922 v Ljubljani

24. Proste vaje ─Źlanic Sokola na vsesokolskem zletu leta 1922 v Ljubljani

Proste vaje članic Sokola na vsesokolskem zletu leta 1922 v Ljubljani. Foto: neznan, hrani: MNZS.

25. Povorka zastavonoš društev Sokola po ljubljanskih ulicah na vsesokolskem zletu 1922

Povorka zastavonoš društev Sokola po ljubljanskih ulicah na vsesokolskem zletu 1922. Foto: neznan, hrani: MNZS.

 

Glavni zletni dnevi pa so bili v času od 13. do 15. avgusta. Zadnji dan je bil najbolj veličasten, saj se je začel s slavnostnim sprevodom po Ljubljani in ga je spremljalo navdušeno občinstvo.

26. Stik sokolstva na Kongresnem trgu v Ljubljani avgusta 1922

Stik sokolstva na Kongresnem trgu v Ljubljani avgusta 1922. Foto: neznan, hrani: MNZS.

27. Člani Sokola pred mestno hišo v Ljubljani leta 1922

Člani Sokola pred mestno hišo v Ljubljani leta 1922. Foto: neznan, hrani: MNZS.

28. Zbor udele┼żencev ob I. jugoslovanskem vsesokolskem zletu. Zbrani na Kongresnem trgu v Ljubljani

Zbor udeležencev ob I. jugoslovanskem vsesokolskem zletu. Zbrani na Kongresnem trgu v Ljubljani. Foto: neznan, hrani: MNZS.

29. Sprejem kraljice Marije Kara─Ĺor─Ĺevi─ç pri Narodnem domu v Ljubljani avgusta 1922. Sprejem so ji priredili ─Źlani Ljubljanskega Sokola

Sprejem kraljice Marije Karađorđević pri Narodnem domu v Ljubljani avgusta 1922. Sprejem so ji priredili člani Ljubljanskega Sokola. Foto: neznan, hrani: MNZS.

 

Na ulicah se je zbralo okrog 100.000 ljudi, več, kot je Ljubljana štela prebivalcev. Sprevoda se je udeležilo 4000 čeških sokolov in vojakov s prapori in fanfarami, 10.000 jugoslovanskih sokolov, ruski sokoli in 221 sokolskih konjenikov. Zleta se je udeležil tudi kralj Aleksander Karađorđević z ženo Marijo, predstavniki tedanje jugoslovanske narodne skupščine in tudi delegacije tujih državnih vlad.

30.Sokolska razstava v Narodnem domu v Ljubljani ob veliki prireditvi leta 1922

Sokolska razstava v Narodnem domu v Ljubljani ob veliki prireditvi leta 1922. Foto: neznan, hrani: MNZS.

31. Sokolska razstava v Narodnem domu v Ljubljani

Sokolska razstava v Narodnem domu v Ljubljani. Foto: neznan, hrani: MNZS.

32. Sokolska razstava v Narodnem domu v Ljubljani33. Sokolska razstava v Narodnem domu v Ljubljani

 

_____________________________________________________________________

Besedilo in fotografije pripravila: Irena Fürst, kustosinja Muzeja novejše zgodovine Slovenije, enota Brestanica, skrbnica zbirke Fotografije sokolov.

VSE SKRIVNOSTI POLHANJA

Polhanje ima na Slovenskem dolgo zgodovino, prvo pričevanje o lovu in uživanju polhov sega v 13. stoletje, podrobno pa ga je pozneje opisal tudi Valvasor.

MC6809: Polhanje pod Krimom, foto: Marjan Ciglič, hrani: MNZS

MC6809: Polhanje pod Krimom, foto: Marjan Ciglič, hrani: MNZS

Novinar Ljubljanskega dnevnika se je pred petdesetimi leti pridružil ekipi polharjev pod Krimom in podrobno opisal ritual lova na polha. “Ko polhar zagleda pod bukvijo ali lesko polno lušči, ve, da je to priljubljena polhova obednica. Na takih drevesih je treba postaviti šklop, leseno skrinjico, v kateri tiči vaba – konec suhe hruške. Ker je polh velik sladokusec in ga v šklop privabi res samo dobra jed, namažejo hruško in šklop s posebno mažo, ki še nam lepo diši. Maža je sicer skrivnost vsakega polharja, toda osnovne sestavine so največkrat iste: žganje, hruške, lešniki, cimet in olje,” je skrivnost dobre vabe razkril novinar Ljubljanskega dnevnika.

 

(V Dnevniku objavljeno v petek, 28. septembra 2018)

 

LJUBLJANSKI SOKOLI V ČASU DO LETA 1922

Delovanje Ljubljanskega sokolskega društva je bil začetek sokolskega gibanja na Slovenskem. Kmalu so se začela ustanavljati sokolska društva tudi po Sloveniji in Ljubljanski Sokoli so prevzeli vlogo matičnega društva.

1. ─îlani Ljubljanskega Sokola so se prvi─Ź udele┼żili mednarodnega telovadnega tekmovanja leta 1901 na vsesokolskem zletu v Pragi

Člani Ljubljanskega Sokola so se prvič udeležili mednarodnega telovadnega tekmovanja leta 1901 na vsesokolskem zletu v Pragi. Foto: neznan, hrani MNZS.

Dr. Viktor Murnik je pričel po letu 1895 uvajati sistematično telovadbo in strokovna izobraževanja. Uvedel je vaditeljski zbor in zapisal pravice in dolžnosti posameznih strokovnih delavcev v društvu. Najnižji strokovni naziv je bil pripravnik, sledil je pomagatelj in nato vaditelj. Poleg organizirane vadbe za moške je leta 1898 obudil in organiziral tudi vadbo za ženske. Vodenje ženske vadbe so prevzele ženske telovadke.

2. II. vsesokolski zlet v Ljubljani od 15. do 17. julija 1904. Pobudo zanj je dal Ljubljanski Sokol. Na fotografiji sokolski zbor pred mestno hišo

II. vsesokolski zlet v Ljubljani od 15. do 17. julija 1904. Pobudo zanj je dal Ljubljanski Sokol. Na fotografiji sokolski zbor pred mestno hišo. Foto: neznan, hrani MNZS.

3. II. vsesokolski zlet v Ljubljani od 15. do 17. julija 1904. Proste vaje ─Źlanov.

II. vsesokolski zlet v Ljubljani od 15. do 17. julija 1904. Proste vaje članov. Foto: neznan, hrani MNZS.

Leta 1905 je dr. Viktor Murnik uspel z ustanovitvijo Slovenske sokolske zveze na čelu katere so bili Ljubljanski Sokoli. Zveza se je včlanila v Evropsko gimnastično unijo, ki je pozneje prerastla v Mednarodno gimnastično zvezo. Po včlanitvi v unijo so lahko slovenski tekmovalci tekmovali na velikih tekmovanjih po Evropi. Prvo takšno je bilo leta 1907 v Pragi, ki je bilo pozneje razglašeno za svetovno prvenstvo.

4. Telovadna figura Sokola I. Ljubljana na telovadi┼í─Źu v Ledini leta 1909

Telovadna figura Sokola I. Ljubljana na telovadišču v Ledini leta 1909. Foto: neznan, hrani MNZS.

5. Skupinske vaje na telovadnem nastopu Ljubljanskega Sokola leta 1910

Skupinske vaje na telovadnem nastopu Ljubljanskega Sokola leta 1910. Foto: neznan, hrani MNZS.

6. Prvi zlet slovanskega sokolstva v Pragi leta 1912. Na tem zletu je postal Stane Vidmar slovanski prvak v orodni telovadbi, Karel Fux pa je bil tretji

Prvi zlet slovanskega sokolstva v Pragi leta 1912. Na tem zletu je postal Stane Vidmar slovanski prvak v orodni telovadbi, Karel Fux pa je bil tretji. Foto: neznan, hrani MNZS.

 

V Pragi je bila leta 1908 ustanovljena Slovanska sokolska zveza, v katero se je včlanila tudi Slovenska sokolska zveza. Obenem pa so potekale priprave na ustanovitev južnoslovanske zveze, ki bi povezala slovenske, hrvaške in srbske telovadce. V Ljubljani naj bi bil leta 1913 III. vsesokolski zlet, kjer bi prišlo do ustanovitve te zveze. Zlet je bil prepovedan in prestavljen na leto 1914. A začetek prve svetovne vojne je onemogočil izvedbo tega zleta, saj so dobila sokolska društva prepoved delovanja. Tedaj je delovalo po Sloveniji okrog 110 društev in odsekov, združeni so bili v devetih župah, članov in članic pa je bilo okrog 7500.

V prvi polovici leta 1919 se je delovanje sokolskih društev obnovilo, dr. Viktor Murnik pa je bil ponovno izvoljen za starosto. Še istega leta, na Vidov dan, 28. junija, je bila ustanovljena Sokolska zveza Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki se je 30. avgusta 1920 na skupščini v Mariboru preimenovala v Jugoslovansko sokolsko zvezo. Vodenje zveze je prevzel član Ljubljanskih Sokolov dr. Ivan Oražen, dr. Viktor Murnik pa je leta 1920 postal vodja načelništva Jugoslovanske sokolske zveze.

7. ─îlani Ljubljanskega Sokola v Kranju ob 50. obletnici delovanja, leta 1913

Člani Ljubljanskega Sokola v Kranju ob 50. obletnici delovanja, leta 1913. Foto: neznan, hrani MNZS.

8. Moška deca Ljubljanskega Sokola ob 50. obletnici delovanja. Vodnik vrste, prvi z desne Bogomil Kajzelj, drugi neznan

Moška deca Ljubljanskega Sokola ob 50. obletnici delovanja. Vodnik vrste, prvi z desne Bogomil Kajzelj, drugi neznan. Foto: Kovač Vekoslav, hrani MNZS.

9. Svetko Martelanc je poslal fotografijo vadbe ─Źlanov Sokola v Radovljici avgusta 1913 svojem prijatelju Jaki Severju

Svetko Martelanc je poslal fotografijo vadbe članov Sokola v Radovljici avgusta 1913 svojem prijatelju Jaki Severju. Foto: neznan, hrani MNZS.

 

Življenjska pot dr. Ivana Oražna, priznanega zdravnika, ki je bil dolga leta aktiven član sokolskega društva, se je zaključila 11. marca 1921. Njegovega pogreba se je udeležila velika množica ljudi, med njimi je bilo 3000 članov Sokola. Trije pogrebi so v tistem času zaznamovali Ljubljano – leta 1881, ko so pokopali dr. Janeza Bleiweisa, leta 1917 pogreb Janeza Evangelista Kreka in leta 1921 pogreb dr. Oražna.

10. Zlet Sokolov v Novem mestu leta 1913. Stik pred mestno hišo

Zlet Sokolov v Novem mestu leta 1913. Stik pred mestno hišo. Foto: neznan, hrani MNZS.

Južni Sokoli in pozneje Ljubljanski Sokoli, so se vse od ustanovitve srečevali s perečim problemom – problemom prostorov. Že pred ustanovitvijo društva so telovadili na dvorišču Koširjeve hiše na Žabjeku, nato na Frölichovem dvorišču v Ljubljani, kjer je bila prva uradna telovadnica Južnega Sokola. Zaradi denarnih težav so pozneje najeli telovadnico na Višji državni realki, kjer so vadili do potresa v Ljubljani leta 1895.

10.b. Proste vaje ─Źlanic na 25. obletnici novome┼íkega Sokola leta 1913

Proste vaje članic na 25. obletnici novomeškega Sokola leta 1913. Foto: neznan, hrani MNZS.

11. Ljubljanski Sokoli v Brnu, 28. junija 1914. Zastavonoša Miha Verovšek, na sredi sedi Bogomil Kajzelj

Ljubljanski Sokoli v Brnu, 28. junija 1914. Zastavonoša Miha Verovšek, na sredi sedi Bogomil Kajzelj. Foto: neznan, hrani MNZS.

12. Poziv telovadnega društva Sokol v Ljubljani za društveno javno telovadbo 31. avgusta 1919. Poziv je bil obešen na vhodna vrata Narodnega doma

Poziv telovadnega društva Sokol v Ljubljani za društveno javno telovadbo 31. avgusta 1919. Poziv je bil obešen na vhodna vrata Narodnega doma. Foto: Kovač Vekoslav, hrani MNZS.

13. Javna telovadba ─Źlanov Sokola na prostoru S.K. Ilirije v Ljubljani, nasproti kolodvora, 31. avgusta 1919

Javna telovadba članov Sokola na prostoru S.K. Ilirije v Ljubljani, nasproti kolodvora, 31. avgusta 1919. Foto: Kovač Vekoslav, hrani MNZS.

V želji po svoji telovadnici in klubskih prostorih, je arhitekt Hraski leta 1889 izdelal načrt sokolskega doma s telovadnico. Do gradnje le-tega ni prišlo, lastni gradnji so se »za blagor naroda« odpovedali, so pa finančno sodelovali pri gradnji Narodnega doma v Ljubljani. Njihov vložek pri gradnji je bil velik, a po izgradnji Narodnega doma leta 1896 so bili v njem le najemniki.

 

22. ┼Żupni zlet 7. septembra 1919 na Glincah. Sokolski nara┼í─Źaj - ┼żenska deca

Župni zlet 7. septembra 1919 na Glincah. Sokolski naraščaj – ženska deca. Foto: Kovač Vekoslav, hrani MNZS.

23. Jezdni odsek Ljubljanskega Sokola na pohodu na gorenjski zlet v Kranj leta 1920

Jezdni odsek Ljubljanskega Sokola na pohodu na gorenjski zlet v Kranj leta 1920. Foto: neznan, hrani MNZS.

24. Proste vaje ─Źlanov Sokola ob obisku Koro┼íkih Slovencev v Ljubljani 28. septembra 1920 pred plebiscitom

Proste vaje članov Sokola ob obisku Koroških Slovencev v Ljubljani 28. septembra 1920 pred plebiscitom. Foto: Bešter Veličan, hrani MNZS.

25. Staroste Ljubljanskega Sokola okrog leta 1920

Staroste Ljubljanskega Sokola okrog leta 1920. Foto: Hibšer Hugon, hrani MNZS.

26. Dr. Ivan Ora┼żen, rojen 8. februarja 1869 v Kostanjevici na Krki, dr. medicine, starosta Ljubljanskega Sokola in prvi starosta Jugoslovanske Sokolske zveze

Dr. Ivan Oražen, rojen 8. februarja 1869 v Kostanjevici na Krki, dr. medicine, starosta Ljubljanskega Sokola in prvi starosta Jugoslovanske Sokolske zveze. Foto: neznan, hrani MNZS.

 

SO-417

Pogrebna slovesnost ob smrti dr. Ivana Oražna, ki je umrl 11. marca 1921. Zbrani pred Narodnim domom v Ljubljani. Prisotnih je bilo 3000 članov Sokola iz vse Slovenije. Foto: neznan, hrani MNZS.

 

28. Arhitekt Hraski je leta 1889 izdelal na─Źrt sokolskega doma s telovadnico

Arhitekt Hraski je leta 1889 izdelal načrt sokolskega doma s telovadnico. Foto: neznan, hrani MNZS.

29. Narodni dom v Ljubljani, ki je bil sezidan leta 1896

Narodni dom v Ljubljani, ki je bil sezidan leta 1896. Foto: neznan, hrani MNZS.

____________________________________________________________________

Besedilo in fotografije pripravila: Irena Fürst, kustosinja Muzeja novejše zgodovine Slovenije, enota Brestanica, skrbnica zbirke Fotografije sokolov.

 

Sinclair ZX Spectrum

 

Leta 1971 je ameriško podjetje Intel predstavilo Intel 4004, prvi mikroprocesor, ki je vse osnovne funkcije računalnika združil v eni sami elektronski komponenti. S tem so se dimenzije računalnikov precej zmanjšale, povečala se je njihova zmogljivost, posledično je začela padati njihova cena. Leta 1977 so se na trgu pojavili prvi hišni računalniki. V Veliki Britaniji je podjetje Sinclair Researh leta 1980 izdelalo računalnik Sinclair ZX 80, leto dni pozneje pa ZX 81. Prava računalniška legenda pa je postal računalnik Sinclair ZX Spectrum, ki je luč sveta ugledal 23. aprila 1982. V razvojni fazi so ga imenovali ZX 81 Colour in nato ZX 82. Podjetje je želelo poudariti barvno grafiko računalnika, zato so ga na koncu poimenovali Spectrum.

 

IMG_2382

Delujoči računalnik Sinclair ZX Spectrum na razstavi GOTO 1982. Poleg Atari 1040ST in Commodore C64.. Foto: Sašo Kovačič

 

Malček v črni škatli z mavrico v desnem kotu je imel značilno gumijasto tipkovnico, po kateri so ga poimenovali tudi »radirka«. Računalnik je poganjal procesor Zilog Z80, imel je 16 KB ROM pomnilnika z vgrajenim programskim jezikom Basic. Delovni pomnilnik RAM je sprva obsegal 16 KB, kmalu pa so ga nadgradili na 48 KB. Računalnik se je priključil na domači TV, programi so se nalagali z običajnih avdio kaset, programski jezik Basic pa je v marsikom vzbudil željo po programiranju. S pomočjo dodatnega vmesnika je bilo mogoče nanj priključiti igralno palico, tiskalnik ali micro drive. V svoji 10-letni zgodovini je ZX Spectrum doživel kar nekaj sprememb. Leta 1984 so predstavili Spectrum+ z novo tipkovnico, leto pozneje pa Spectrum 128 s 64 KB ROM in 128 KB RAM, izboljšanim zvokom ter izhodom za barvni RGB monitor. Ko je leta 1986 podjetje Sinclair prevzel Amstrad, sta se na trgu pojavila modela ZX Spectrum+2 z vgrajenim kasetnikom in ZX Spectrum 3 z vgrajeno 3-palčno disketno enoto. Do upokojitve leta 1992 so prodali več kot pet milijonov »mavric«.

 

DE8419_20_OB

Popularna »mavrica« v domačem okolju leta 1984. Foto: Miško Kranjec, hrani: MNZS.

 

Predvsem v vzhodnih evropskih državah je bil Spectrum težko dosegljiv, zato se je tu pojavilo veliko število t. i. klonov. Največ so jih izdelali v takratni Sovjetski zvezi in na Češkem. Na računalniškem trgu je imel ZX Spectrum precej hudo konkurenco v računalnikih Commodore 64, Dragon 32, BBC Micro in še nekaterih.

IMG_8802a_OB

Računalnik Sinclair ZX Spectrum 48K. Foto: Sašo Kovačič

 

ZX Spectrum se je uporabljal večinoma za igranje računalniških igric. Klasike, kot so Manic Miner, Atic Atac in Hobbit, so navduševale predvsem mlade. Poleg igric je bila na voljo tudi druga programska oprema: urejevalniki besedil, risarski programi, baze podatkov itd.

 

DE7432_12a_OB

Tečaj programiranja na računalnikih ZX Spectrum na Institutu Jožefa Stefana leta 1984. Foto: Dragan Arrigler, hrani MNZS.

 

V Sloveniji oz. Jugoslaviji se Spectruma pa tudi drugih hišnih računalnikov sprva ni dalo kupiti, zato so ga ljubitelji računalništva nelegalno uvažali predvsem iz Nemčije in Italije. Zanj je bilo treba odšteti okrog 400 takratnih nemških mark. Računalniki in programi, predvsem igrice, so se prodajali po malih oglasov ali pa na bolšjem sejmu. Veliko napisanih uporabnih programov je bilo objavljenih v prvih slovenskih računalniških revijah Bit in Moj Mikro. Program Ines se je skupaj z moderno tipkovnico Spectruma spremenil v orodje za obdelavo besedil, igrica »Kontrabant« pa se je lahko postavila ob bok podobnim izdelkom iz tujine. Znana ljubljanska radijska postaja je igrice predvajala na začetku in koncu programa. Z računalniki ZX Spectrum so opremljali tudi slovenske osnovne šole. Učenci so se seznanjali z računalnikom in se učili programiranja v Basicu.

ZX Spectrum_06

Hišne računalnike so v devetdesetih letih zamenjali osebni računalniki, ki jih danes že izpodrivajo pametne mobilne naprave. Slednjih se bomo verjetno čez kako desetletje ali dve spominjali z nostalgijo, tako kot se danes »radirke«.

________________________________________________________________________________________

Besedilo in fotografije pripravil: Peter Bezek. muzejski informator

Predmet je na ogled na občasni razstavi (R)evolucija muzeja: 1948 – 2018, ki je do januarja 2019 na ogled v prostorih Muzeja novejše zgodovine Slovenije, Celovška 23, 1000 Ljubljana.

 

FRUCTALOVI NAČRTI ZA REŠITEV PROBLEMA ŠTEVILKA 1

 

Septembra 1968 je Dnevnik poročal, da bo ajdovski Fructal tega leta napolnil kar 33 milijonov steklenic, kar je že dobrih 30 odstotkov več kot leta 1965.

MC6809_klet_008

Zaradi povečevanja proizvodnje so v Fructalu načrtovali tudi povečanje zmogljivosti kleti za shranjevanje matičnega soka, to je soka iz stisnjenega sadja, ki se ga nato predela v sadne sokove. V Fructalu so napovedali, da bodo zgradili še večjo klet s cisternami, s čimer bodo po besedah Dnevnikovega novinarja rešili problem številka 1.

Foto: Marjan Ciglič, hrani: MNZS

 

(Objavljeno v časopisu Dnevnik, petek, 21. september 2018)

SOKOLSKO GIBANJE

V zadnjih mesecih sem se intenzivno ukvarjala z inventarizacijo fonda Fotografije Sokolov, ki so jih Muzeju novejše zgodovine Slovenije v devetdesetih letih prejšnjega stoletja odstopili predstavniki društva Partizan Ljubljana – Narodni dom. Gre za gradivo o delovanju Ljubljanskega Sokola vse od ustanovitve leta 1863 do leta 1983. Letos oktobra praznujemo 155 let od ustanovitve društva in naj bodo prispevki, ki jih bomo objavljali, posvečeni tej častitljivi obletnici.

 

Ljubljanski Sokoli v Celju 8. avgusta 1897. Druga vrsta z leve – drugi Ivan Vernik in nato dr. Viktor Murnik, Anton Thaler in Josip Smertnik. Foto: Rovšek Davorin.

 

Gradivo je bilo shranjeno v neprimernih prostorih Narodnega doma, zato se je tedanji predsednik Dejan Crnek v sodelovanju z gospo Jelico Vazzas, profesorico in nekdaj odlično telovadko, in ostalimi člani odbora odločil, da gradivo preda Muzeju v trajno hrambo.

 

Poziv k ustanovitvi telovadnega društva z dne 27. julija 1862 Foto: neznan.

 

Fond fotografij obsega 3425 zapisov. Gre za izredno pomembno in zanimivo fotografsko gradivo, skozi katero človek spozna to izjemno gibanje, ki ni imelo le elementov telesnokulturne vzgoje, temveč je bilo tudi narodnostno gibanje. Po padcu Bachovega absolutizma in s sprejetjem nove ustave 1861 so bile dane možnosti za ustanavljanje raznih društev, v okviru katerih se je dovoljevalo bolj svobodno družabno življenje. Poleg pevskih, godbenih, dramskih in podobnih društev, so se začela ustanavljati tudi telovadna društva.

Oktobra 1863 je bilo v Ljubljani ustanovljeno telovadno društvo Sokol. Polno ime društva je bilo Gimnastično društvo Južni Sokol. Formirano je bilo po zgledu češkega društva Sokol, ki je bilo ustanovljeno v Pragi leta 1862 in katerega idejni oče je bil češki rodoljub, pedagog dr. Miroslav Tyrš. Sokolsko gibanje je bilo telovadno gibanje s sintezo vzgojnih in nacionalnih interesov.

 

 

 

Telovadno društvo Južni Sokol v Ljubljani je bilo 1. avgusta 1867 razpuščeno. Starosta društva je bil tedaj dr. Etbin Henrik Costa, ki je bil tudi župan Ljubljane. Med nemškimi Turnerji in slovenskim političnim vodstvom tedanje Ljubljane je prišlo do konflikta in oblast v Ljubljani je prevzela nemška opozicija, dr. Costa je bil odstavljen, društvo Južni Sokol pa razpuščeno.

 

Prvi vaditeljski zbor praškega Sokola leta 1864. Na sredini zadnje vrste je na ramenih kolegov Miroslav Tyrš. Foto: neznan.

Člani Ljubljanskega Sokola leta 1869. Foto: Pogorelz Ernst.

 

Vendar člani Sokola se niso predali. Ustanovili so pripravljalni odbor za ponovno uradno vzpostavitev delovanja društva, ki ga je vodil dr. Karel Bleiweis. Leta 1868 so dobili dovoljenje za ponovno delovanje, društvo pa so preimenovali v Telovadno društvo Sokol v Ljubljani oz. Ljubljanski Sokol. Sodelovali so na različnih taborih in širili narodno zavest. Zaradi tega delovanja niso bili dobro zapisani pri oblasteh.

 

Člani Jużnega Sokola v Ljubljani leta 1865. Foto: neznan.

Prapor Jużnega Sokola. Originalni prapor so sešili v Pragi leta 1864, danes pa ga hranijo v Narodnem muzeju Slovenije. Foto: Hibšer Hugon.

 

Člani Ljubljanskega Sokola so začeli v sedemdesetih letih 19. st. sodelovati s Hrvati, sodelovanje s praškimi Sokoli pa so poglobili po letu 1882, po njihovi 20. obletnici delovanja.

Dr. Karel Bleiweis, načelnik pripravljalnega odbora Sokola v Ljubljani v letih 1867-1868 in društveni tajnik v letih 1868-1872. Foto: neznan.

Člani Ljubljanskega Sokola ob 25. letnici delovanja leta 1888 na Rożniku. Foto: neznan.

Člani Ljubljanskega Sokola ob ustanovitvi Viško-glinške čitalnice na Glincah pri Ljubljani leta 1891. Foto: neznan.

Leta 1892 je v članske vrste Ljubljanskih Sokolov vstopil dr. Viktor Murnik, ki ga štejemo kot očeta slovenske telesne kulture. Že 1896 je postal tajnik društva, v času od 1897 do 1905 je bil načelnik in od 1905 do 1924, razen v vmesnem času prve svetovne vojne, ko je bilo delovanje društva prepovedano, pa starosta društva oz. predsednik.

 

Družina Murnik, oče Jakob, mati Josipina roj. Svetek in otroci. Z leve Josip, Rado in najmlajši Viktor, ki je postal agilni član Ljubljanskih Sokolov. Foto: neznan.

 

Njegovo strokovno delo je vplivalo, da se je Sokol po letu 1896 močno razširil po vsej Sloveniji. Skoraj v vsakem večjem kraju so se ustanavljala sokolska društva.

 

Člani Ljubljanskega Sokola na III. vsesokolskem zletu v Pragi leta 1895. Na fotografiji dr. Viktor Murnik, Matija Benčan in Emil Kandare. Foto: neznan.

 

Člani Ljubljanskega Sokola na III. vsesokolskem zletu v Pragi leta 1895. Na fotografiji stojijo spredaj v sredini, drugi z desne dr. Viktor Murnik, Matija Benčan in Emil Kandare. Foto: Maloch Karel, Praga.

Člani Ljubljanskega Sokola na III. vsesokolskem zletu v Pragi leta 1895. Na fotografiji z desne dr. Viktor Murnik, Matija Benčan in Emil Kandare. Foto: Maloch Karel, Praga.

Člani Ljubljanskega Sokola leta 1896. Foto: neznan.

Ljubljanski Sokoli v Celju 8. avgusta 1897. Druga vrsta z leve – drugi Ivan Vernik in nato dr. Viktor Murnik, Anton Thaler in Josip Smertnik. Foto: Rovšek Davorin.

_____________________________________________________________________

Besedilo in fotografije pripravila: Irena Fürst, kustosinja Muzeja novejše zgodovine Slovenije, enota Brestanica, skrbnica zbirke Fotografije sokolov.

Fotografska albuma iz prve svetovne vojne

Fotografije iz prve svetovne vojne so tematsko pester in pomemben del fotografske zapuščine, ki jo hrani fototeka Muzeja novejše zgodovine Slovenije. Glavnina fotografske zbirke iz tega obdobja je shranjena v 47 originalnih albumih, označenih s številkami od A2 do A47. Večji del fotografskega gradiva je povezan z vojnimi dogodki in izkušnjami vojakov z nabornih območij 3. korpusa avstro-ogrske armade. Za slovensko vojno in kulturnozgodovinsko dediščino so zlasti pomembne fotografije krajev in ljudi na soškem bojišču in prizorov življenja v zaledju. Med njimi sta albuma A2 in A3 s fotografijami avstro-ogrskega preskrbovalnega sistema v zaledju in prve bojne črte visokogorskega bojišča na območju od Bohinjske Bistrice prek Komne, Krna in Batognice do Tolmina. V albumih z rdeče in zeleno vezanimi usnjenimi platnicami je skupaj 123 fotografij. Na obeh albumih je napis »Vojni album iz jugozahodne fronte (Krn in soško bojišče), Kriegsbilder von der Südwestfront (Krn und Isonzogebiet)« s pripisom fotograf stotnik Carl Hielle. Albuma sta v Muzej prišla iz zbirke Janka Vertina, ki se je rodil v Preski pri Medvodah. Označena sta s 4.472 z njegovega seznama zbranih predmetov. Janko Vertin je zadnjih dveh letih vojne kot topniški opazovalec sodeloval na Sveti Gori pri Gorici in bil tudi izvidniški pilot. Tudi sam je kot fotograf posnel številne letalske fotografije. V albumih, shranjenih v Muzeju, na žalost ni njegovih fotografij, temveč le tiste, ki jih je zbral kot zbiralec fotografskega in vojnega gradiva.

 

V obeh albumih, ki skupaj sestavljata celoto, je izbor fotografij, vsebinsko povezanih s potjo na fronto z bohinjskega območja – iz Bohinjske Bistrice, kjer je bila zadnja postaja običajne železnice in se je začela ozkotirna vojaška železnica. Raziskovalec obravnavanega območja Tomaž Budkovič, ki je tudi pomagal dokumentirati oba albuma, je zapisal: »In dalje so drčali vlaki prek Maribora in daleč okrog prek Beljaka na Jesenice do predora za Bohinjsko Bistrico, kjer je bila vojna rampa.« Ozkotirna železnica je bila del preskrbovalne poti, ki se je nadaljevala s sistemom žičnic prek Komne. To je bila izjemno pomembna preskrbovalna pot za avstro-ogrske vojake v visokogorju bohinjskih gora soškega bojišča. Ozkotirna železnica je bila zgrajena jeseni 1915, najprej so jo vlekli konji, julija 1917 pa je bila elektrificirana. Oskrbovalna pot proti Planini na Kraju se je nadaljevala z dvojno žičnico na Komno in naprej prek Bogatinskih vratc do poveljstva brigade na Peskih. V albumih so fotografije ruskih ujetnikov, utrip vojnega življenja ob Bohinjskem jezeru in vsakdanjik avstro-ogrskih vojakov na prvi bojni črti na Batognici. Avtor fotografij je avstro-ogrski častnik Carl Hielle, poveljnik zaprtega območja, ki se je začelo pri Bohinjskem jezeru.

PSV 56 tonirana

V njegovem albumu so tudi tonirane fotografije, ki motivno sledijo predvojnim vzorom impresionizma in njegovih vrednot. Na fotografijah meglice nad Bohinjskim jezerom lahko prepoznamo odmeve predvojne planinske fotografije in v pastoralnih prizorih gorske narave zavetje pred neznosno vojno resničnostjo.

Avtor prispevka: mag. Marko Štepec

Predmet je na ogled na občasni razstavi (R)evolucija muzeja: 1948 – 2018, ki je do januarja 2019 na ogled v prostorih Muzeja novejše zgodovine Slovenije, Celovška 23, 1000 Ljubljana.

VELIKA NAGRADA MURSKE SOBOTE NA NOVEM ASFALTU

Murska Sobota je na mestnih ulicah nekoč gostila motociklistične dirke. Velika nagrada Murske Sobote je potekala na trikilometrskem krogu, na katerem so se pomerili tudi nekdanji svetovni prvaki.

MC6807_direktor kaže, kje bo potekala dirkaška proga

MC6807: Direktor soboške dirke Tomo Raduka razkazuje novo preplastitev proge. Foto: Marjan Ciglič. Hrani MNZS.

 

Leta 1968 so progo preplastili z novim grobim asfaltom, ki naj bi omogočal dirkačem veliko hitrejšo vožnjo – organizatorji so pričakovali, da bi najhitrejši progo prevozili s povprečno hitrostjo 140 kilometrov na uro, je takrat poročal Ljubljanski dnevnik. Na fotografiji direktor soboške dirke Tomo Raduka razkazuje novo preplastitev proge.

(Objavljeno v časopisu Dnevnik, petek, 7. september 2018)

MODNA REVIJA NI PRITEGNILA OBČINSTVA

Težko bi rekli, da je modna revija na Gorenjskem sejmu avgusta 1968 pritegnila omembe vredno pozornost.

Foto: Marjan Ciglič, hrani: MNZS

MC6808: Modna revija na Gorenjskem sejmu. Foto: Marjan Ciglič, hrani: MNZS

 

Na fotografiji, za katero bi prej verjeli, da je nastala na vaji, je le šest gledalcev, pa še ti le bežno sledijo dogajanju na improvizirani modni brvi. “Organizator in mojster Ivo Debevc iz Mengša, ki je prvi nastopil s svojim modelom, se nista ustrašila praznine. Njuna misel je bila – jutri in naslednje dni bo oblikovalcev več, saj moda vleče staro in mlado. Res, v naslednjih dneh je bilo obiskovalcev več,” so o nenavadni modni reviji poročali v Ljubljanskem dnevniku.

(Objavljeno v časopisu Dnevnik, petek, 31. avgust 2018)

NOVE BENCINSKE ČRPALKE

Bencinske črpalke so bile v šestdesetih letih še nekaj tako posebnega, da so jih risali najboljši arhitekti. Bencinski servis na Tivolski cesti ob železniški progi je recimo projektiral Edvard Ravnikar, črpalko na drugi strani Milan Mihelič, tisto na Tržaški cesti, ki še vedno deluje, Martin Živič in še bi lahko naštevali.

MC6810_009: Bencinski servis na Tivolski cesti, foto: Marjan Ciglič, hrani: MNZS

Ljubljanski dnevnik je oktobra 1968 ob gradnji Ravnikarjevega bencinskega servisa poročal, da bo, ko bo zgrajen podaljšek Parmove ulice s podvozom na Tivolsko cesto, ob črpalki zgrajen hotel. Petdeset let pozneje ni ne hotela ne podvoza, ki pa je zadnje mesece postal spet aktualen ob razpravah o prometni ureditvi območja na Parmovi ulici.

 

( V Dnevniku objavljeno v petek, 19. oktobra 2018)

MOJSTER PREPARATOR S KODELJEVEGA

Viktor Herfort s Kodeljevega je veljal za enega največjih mojstrov priprave nagačenih živali v Ljubljani. Dnevnikov fotoreporter ga je oktobra 1968 ujel ravno v trenutku, ko se je pripravljal na preparacijo medvedke, ki so jo uplenili na Igu.

MC6810_007: Viktor Herfort pri svojem delu, foto: Marjan Ciglič, hrani: MNZS

“Za večino ljudi je tak prizor nenavaden, za mojstra Herforda pa prav nič. Skozi njegove roke in preparatorsko delavnico je namreč šel že dobršen del živalskega kraljestva – od rib, plezalcev, ptičev, pa tja do trofej levov, tigrov, žiraf, slonov,” so o mojstru Herfortu zapisali v Ljubljanskem dnevniku. Ob tem so izpostavili še preparatorsko delavnico mojstra Lojzeta Šmuca v Bezenškovi ulici, ki naj bi bila prav tako izvrstna.

 

(V Dnevniku objavljeno v petek, 12. oktobra 2018)