Oris kino dogajanja v Ljubljani

Le malokateri izmed obiskovalcev dvorane v Hotelu »Pri Maliču«, kjer so novembra leta 1896 prvič uzrli senzacionalen izum, je ob čarobnosti »živih« slik ostal ravnodušen. Čarobnost občasnih projekcij potujočih kinematografov, ki so bile nato še v prostorih Kazine, Mestnega doma, Hotela Ilirije in drugod, sta že desetletje pozneje s stalnimi predstavami nadaljevala redna kinematografa Ideal in Edison. Ko so leta 1930 v Kinu Matica slikam dodali še čisto pravi glas igralcev, je bila s filmom v celoti »okužena« tudi slovenska prestolnica. V kinu so se družili ljudje vseh družbenih slojev, navdušenje nad podobami s filmskega platna pa je bilo mogoče doživljati tudi ob listanju prvih filmskih revij, ob zbiranju sličic ter razglednic igralcev, ipd.

Ljubljanska reproduktivna kinematografija pa je pravzaprav maturirala šele po drugi svetovni vojni ob podržavljanju in naglem širjenju kinematografov. Začeli so obnavljati nekdanje kinematografske dvorane in graditi nove – predvsem v številnih zadružnih in kulturnih domovih; število kinematografov (kot tudi obiskovalcev) pa se je v slabih desetih letih potrojilo. Največje osrednje kino podjetje je aprila 1947 postalo »Kinematografsko podjetje Ljubljana« (pozneje »Ljubljanski kinematografi«) in nato desetletja upravljalo večino bolje obiskanih kinodvoran, kot so bili Kino Union, Komuna, Sloga, Vič, Šiška in drugi.

Čarobnost kina so nadaljevali tudi številni kinematografski dosežki. Ljubljana se je v nekdanji državi tako ponašala s prvim povojnim letnim kinom (Kino Tivoli), leta 1955 pa tudi s prvimi projekcijami filmov s še danes standardnih formatov: widescreen v Kinu Union in cinemascope v Kinu Vič. V kinodvorani Doma Maksa Perca je v 50. letih 20. stoletja deloval prvi jugoslovanski mladinski kino, naziv edinega otroškega kina v državi pa je pozneje pripadel Kinu Mojca. V Kinu Kodeljevo sta bila testno montirana prva projektorja kranjskega podjetja Iskra, njuna nadgradnja – prvi avtomatski projektor KN-3 – pa je svojo zmagovito pot začela leta 1963 v kabini Kina Union. Unionska kinodvorana je med vsemi postala najimenitnejša in je v 60. letih letno privabila preko milijon navdušencev.

To so bili zlati časi 115-letne zgodovine ljubljanske reproduktivne kinematografije. Blagajne kinematografov so zaznamovale dolge vrste in številne razprodane predstave, filme iz vseh držav in vseh žanrov so pospremile številne slavnostne premiere, največji filmski fenomeni pa so – tudi s pomočjo repriz – privabili preko 100.000 obiskovalcev (»Ali Baba in 40 razbojnikov«, »Ples na vodi«, »V vrtincu«, »Moje pesmi, moje sanje«, »To so gadi« …). Tedaj so živeli filmska gledališča (Ljudska univerza, Križanke) in letni kinematografi (JLA, Bežigrad, Tivoli, Tabor …), svojo pot pa si je poleti leta 1963 utrla tudi kinotečna dvorana. Življenje zagretih filmofilov so v dvoranah bogatili številni tradicionalni filmski dogodki, kot recimo »Teden sovjetskega filma«, »Sedem filmov Vesna filma« in »Mala Pula«, naklonjenost medijev in obilo spremljajočega publicističnega gradiva pa sta bogatila prosti čas ljudi vseh starosti.
Usoda pa takšnemu kino paradižu ni namenila dolgega življenja. Že v drugi polovici 50. let so tudi slovenski kinematografi občutili prve posledice moči televizije. Udobju domačega kavča se je v 80. letih pridružil še video z možnostjo izbire filmskih vsebin, v zadnjem desetletju pa ekskluzivnost kina najhuje ogroža internet. Ljubljanski kinematografi so se, da bi preživeli, v novem tisočletju preselili v Kolosej, gigantski kompleks 12 dvoran z najsodobnejšo projekcijsko tehniko in možnostjo prikazovanja filmov v 3-D tehniki, zgodba nekdanjih kinematografov v Ljubljani pa z izjemo treh še delujočih dvoran (Kino Komuna, Kinodvor, Slovenska kinoteka) ostaja zgodba o nekdanjem kino paradižu.

Avtor: Klemen Žun

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: