Prešernova Zdravljica, 1944

»Edinost, sreča, sprava …« so stihi, ki so tako premotili cenzorje Prešernove Zdravljice, da bi lahko pesem objavil v Poezijah le pod pogojem, če bi docela izpustil omenjeno četrto kitico. Pesnik je ni želel okrniti in je svoj rokopis križno prečrtal. Zdravljica je bila tako prvič objavljena šele štiri leta po nastanku, v prelomnem letu 1848, ki sta ga zaznamovali pomlad narodov in marčna…

Kovček izgnanke Jožefe Krevelj, por. Mikulič

Kovček – za večino preprost predmet, s katerim gremo na pot in v njem prenašamo osebne stvari. Ampak ta kovček je bil last izgnane deklice Jožefe Krevelj in govori o njeni življenjski poti mlade izgnanke. Krevljevi so bili izgnani iz vasi Dunaj nad Krškim. Bili so revna družina, ki je, tako kot mnogi drugi izgnanci, ob izgonu svoje borno premoženje strpala v preprosto culo….

Vojaški signalni rog 5. dragonskega polka

Lastnik signalnega roga je bil štajersko-koroško-kranjski dragonski polk št. 5, ki je bil že leta 1721 ustanovljen kot kirasirski polk, leta 1867 pa je postal dragonski polk. Od srede stoletja do prve svetovne vojne je bil njegov častni pokrovitelj ruski car Nikolaj 1., kot polkovni dan pa je praznoval 16. oktober, dan bitke pri Leipzigu v napoleonskih vojnah leta 1813. Leta 1883 so polku…

Razglednice Vojska v slikah

S koncem prve svetovne vojne se je končalo zlato obdobje izdelave, tiskanja in priljubljenosti razglednic. Njihovemu nastanku in razširjenosti je botroval razvoj tiskarskih in fotografskih tehnik ter začetek sodobnega turizma, ki je povzročil, da so vsi kraji, hoteli ali gostišča dobili svojo razglednico. Knjigotisk in fototipija sta omogočala množično tiskanje razglednic. Barvne so bile narejene na podlagi črno-belih fotografij, ki so jih barvali z…

ZAKLADI PARTIZANSKE FOTOREPORTERSKE DEJAVNOSTI

7. februarja 1948 je minilo sedemdeset let od ustanovitve Muzeja narodne osvoboditve, ki od novembra 1951 domuje v prostorih Cekinovega gradu. Leta 1952 je bila osnovana fototeka Muzeja, ki je prevzela skrb za fotografsko gradivo. Ob slavnostnem jubileju je Muzej novejše zgodovine Slovenije 16. junija 2018 odprl novo občasno razstavo z naslovom (R)EVOLUCIJA MUZEJA 1948 – 2018.     »Slika je močno in učinkovito…

Kako ne biti viden?

Naj nas naslov ne zavede, ne bomo govorili o znanem skeču iz serije Leteči cirkus Montyja Pythona, le naš tokrat predstavljeni predmet je nastal s podobno željo – kako biti vsem na očeh in vendarle neopazen.   Dandanes si mnogi le stežka predstavljajo življenje brez mobitela ali podobne prenosljive komunikacijske naprave. Že sama misel na nezmožnost takojšnjega pogovora ali povezave na katero od družbenih…

JEANS BLUZA MLADINSKE DELOVNE BRIGADE RDEČI REVIRJI

Jeans bluza, jakna oz. brigadirka svetlomodre barve, shranjena v depoju Muzeja novejše zgodovine Slovenije, že po barvi odstopa od preostalih primerljivih bluz. Dodatno radovednost pa vzbujata našitka na rokavu in žepu, ki nas vpeljeta v zgodbo mladinskih delovnih akcij. S tem fenomenom organiziranega, (ne)prostovoljnega, neplačanega mladinskega dela so bili obnovljeni ali na novo zgrajeni številni pomembni objekti v povojni Jugoslaviji.     Začetki mladinskih…

Kaj imata skupnega majhen košček jekla in ameriški pristanek na Luni?

V času, ko je potovanje v vesolje že skorajda vsakdanji pojav in si nekateri petičneži lahko takšna potovanja tudi privoščijo, se ozrimo v delček preteklosti in začetke, ki so pripeljali razvoj do današnjih dni.     Včasih nam tudi majhni, na videz nič kaj posebni predmeti, lahko razkrivajo pomembne zgodbe 20. stoletja. Med takšne sodi tudi 13,5 velik kos jekla, ki ga hranimo v…

Violina vojnega ujetnika 8WG-20339 Poldeta Gošnika

Pot domov je vedno povezana s spomini, pričakovanji, strahovi in hrepenenjem. Posebej travmatično je bilo vračanje iz vojn. V vojnah so se spreminjale države, državne meje, družbene ureditve in vrednote, a skupna želja vojakov, beguncev, izgnancev, ujetnikov in drugih vojnih razseljencev je bila, da se vrnejo domov.   Prisilna mobilizacija v nemško vojsko Prav posebna je zgodba Celjana Poldeta Gošnika(1923-2012). Kot zobni tehnik v…

Konjeniki, Putin in »To so gadi«

  Kaj povezuje bluzi konjeniškega polka z aktualnim predsednikom Rusije in slovenskim filmom?   Verjetno se ne bi pretirano zmotili, če bi zapisali, da je v zavesti večine Slovencev obvezno služenje vojaškega roka povezano s spomini na najpogostejši rod vojske – pehoto. Pa vendarle so v preteklosti kar nekaj naših prednikov rekrutirali tudi v nekdaj precej bolj »prestižno« konjenico. Od 42 konjeniških polkov, kolikor…