Škatla za bombone Šumi

Obiskovalcem stalne in občasnih razstav našega Muzeja pozornost in kanček nostalgije pogosto vzbujajo zlasti predmeti masovne proizvodnje, ki so tako ali drugače prisotni še danes. Med njimi je gotovo škatla s prikupnim motivom deklice, ki sega po bonbonih v vrečki, obkroženi z drugimi sladkimi dobrotami. Hkrati je to predmet, ki združuje na videz nezdružljivo: bonbone Šumi, avtomobilske žaromete in nagrado kresnik. Podatek, da gre…

Razglednice, dopisnice in znamke

#uniforme #LjubljanskiSokoli Člani Sokola so imeli posebno kreirana moška in ženska oblačila, kot tudi oblačila za moški in ženski naraščaj. Svečana Sokolska uniforma ali sokolski kroj je bila pomemben zunanji znak sokolstva in je imela veliko, tako nacionalno kot politično simbolno moč. Z leti se je sokolski kroj spreminjal. V začetni fazi so nosili rdečo srajco, sivkasto-rjav suknjič brez zavihkov in z nizkim pokončnim…

Kam? Na maškarado!

#Sokoli V prispevku si boste lahko ogledali različne vstopnice in vabila za maškarade ljubljanskih Sokolov v letih od 1870 do 1930.   _________________________________________________________________ Besedilo in fotografije pripravila: Irena Fürst, kustosinja Muzeja novejše zgodovine Slovenije, enota Brestanica, skrbnica zbirke Fotografije sokolov.

DRUŽABNA SREČANJA

#Sokoli #TVD Partizan Družabna dejavnost je bila v sokolskih vrstah zelo razvita in obenem tudi pomemben vir prihodkov za društvo. Ljubljanski Sokoli so bili zelo dejavni – ne le na telovadnem področju, temveč tudi na družabnem. Prirejali so različna družabna srečanja, ki jih je v glavnem organiziral »veselični odsek«. Družabna srečanja so bila pomemben vir dohodka društva, marsikdaj celo pomemben vir za njegovo preživetje….

LJUBLJANSKI SOKOLI

Člani Ljubljanskih Sokolov so se poleg gimnastike ukvarjali še s celo vrsto drugih športnih aktivnosti. Imeli so več športnih sekcij – atletsko, odbojkarsko, kegljaško, balinarsko, strelsko, konjeniško in smučarsko. Imeli pa so tudi svoj tamburaški orkester, ki je igral na njihovih sokolskih prireditvah in zletih. Smučarska sekcija je izvajala osnovne programe učenja smučarskih veščin in tudi tekmovanja v različnih smučarskih disciplinah. Osnovni poligon za…

TVD PARTIZAN LJUBLJANA NARODNI DOM V OBDOBJU OD 1959 DO 1983

To obdobje je, ob velikanu slovenske gimnastike iz predvojnega časa Leonu Štuklju, zaznamoval drugi izjemni slovenski športnih vseh časov Miroslav Cerar.     Že leta 1958 je na svetovnem prvenstvu v Moskvi osvojil prvo v nizu kolajn. Bil je tretji na konju z ročaji, ki je postal njegova paradna disciplina in v kateri je v svoji športni karieri osvojil na evropskih in svetovnih prvenstvih…

LJUBLJANSKI SOKOLI MED IN PO DRUGI SVETOVNI VOJNI DO LETA 1958

  Delovanje Ljubljanskih Sokolov je ob italijanski okupaciji Ljubljane zamrlo. Okupacijskim oblastem so morali izročiti tudi vsa finančna sredstva, ki so jih imeli približno za četrtino novega telovadnega doma. Sicer pa so bili Sokoli ena od ustanovnih skupin OF, večji del članov je bil aktiven, tudi v partizanskih vrstah, nekateri pa so bili internirani v koncentracijska taborišča.     Povojno obdobje je bilo obdobje…

TEKMOVANJA ZA MEČ KRALJA ALEKSANDRA

  Jugoslovanska sokolska zveza je v letih 1925, 1930, 1933, 1937 in 1939 organizirala tekmovanja za meč kralja Aleksandra. V gimnastičnih mnogobojih so se med seboj pomerile najboljše vrte jugoslovanskih sokolskih društev.     Meč je bil prehodno kraljevo darilo, izdelan je bil iz srebra, ročaj pa je bil pozlačen in posut s 25 rubini. V trajno last bi pripadel vrsti, ki bi zmagala…

ZADNJI VELIKI SOKOLSKI ZLET V LJUBLJANI LETA 1933

Osemindvajsetega junija leta 1933, na Vidov dan, se je v Ljubljani začel veličastni celotedenski sokolski zlet ob 70. obletnici ustanovitve prvega sokolskega društva med južnimi Slovani. To je bil obenem tudi I. Pokrajinski zlet Sokola kraljevine Jugoslavije.   Priprave na zlet so se začele že leto prej, vodilo pa jih je društveno vodstvo – načelnik Gojmir Pehani, podnačelnika Boris Gregorka in Tomaž Šavnik, načelnica…

POMEMBNI DOGODKI V DELOVANJU LJUBLJANSKIH SOKOLOV V OBDOBJU OD 1922 DO 1933

Desetletno obdobje v delovanju Ljubljanskih Sokolov je obeleženo s pomembnimi dogodki in tekmovalnimi prireditvami.   Ljubljansko društvo Sokol I. Tabor Ljubljana je bilo ustanovljeno leta 1907. Ker niso imeli svojih telovadnih in klubskih prostorov, so začeli maja 1921 s pripravljalnimi deli za izgradnjo lastnega telovadišča. Le to je bilo urejeno in odprto avgusta istega leta. V načrtih je zarisan tudi prostor za izgradnjo sokolskega…