DRUŽINA BREGAR V IZGNANSTVU V NEMČIJI

#izgnanci Družina Bregar je bila izgnana 6. decembra 1941 iz vasi Čimerno pri Radečah. Izgnani so bili oče Janez, mama Marija, stara mama Marija Bregar in otroci: Pavla (1921), Janko (1922), Franc (1924), Marija (1926) in Lojze (1927). Stara mama Marija Bregar je bila ob izgonu stara 80 let. Njen sin Janez je prosil Nemce, če jo lahko do ceste, kjer je bil nemški…

DUŽINA SUMRAK V IZGNANSTVU V NEMČIJI

# izgnanci Družina je bila izgnana 8. decembra 1941 iz Radeč, najprej v taborišče za izgon v Rajhenburg in nato dan pozneje s tovornim vlakom v Nemčijo. Izgnani so bili oče Jože (1896), mama Frančiška (1902) in njun sin Jože (1927). Kot je zapisala mati v povojnih spominih, so takoj spoznali, da jih ne čaka nič dobrega. Grad Rajhenburg – spanje v hlevih na…

Deklaracijske razglednice

#33 dni 29. oktobra 2018, ob stoti obletnici ustanovitve Države Slovencev, Hrvatov in Srbov,  je bila v prostorih Narodnega muzeja Slovenije, na Metelkovi ulici v Ljubljani, odprta razstava z naslovom 33 dni. Pripravili smo jo sodelavci Narodnega muzeja Slovenije, Muzeja novejše zgodovine Slovenije in Arhiva republike Slovenije, v sodelovanju s številnimi zasebnimi zbiralci. Pozneje je razstava gostovala še v Muzeju narodne osvoboditve v Mariboru…

DRUŽINA PEČNIK V IZGNANSTVU V NEMČIJI

#izgnanci Člani družine Pečnik so bili izgnani 4. decembra 1941 iz vasi Zastopje, Sv. Jurij pod Kumom. Izgnani bo bili: oče Jože, mama Marija in otroci. Justi (1926), Francka (1931), Joško (1937), Jožica (1940) in očetova sestra Angela Pečnik. Najstarejša hči Micka (1923) je služila pri učiteljski družini Kmecl v Radečah, Štefka (1928) pa je živela pri stricu Martinu Pečniku v Sv. Juriju pod…

DRUŽINA KREVELJ V IZGNANSTVU V NEMČIJI

#izgnanci Družino Krevelj so izgnali Nemci 1. novembra 1941 z Dunaja št. 6 nad Krškim. Izgnani so bili oče Alojz (1900), mama Marija, roj. Prevejšek (1905) in otroci: Jožefa (1928), Marija (1930), Ladislav (1932) in Albin (1936). Najprej so bili izgnani v taborišče Haynau v Šleziji. V taborišču so bili nastanjeni v sobi, kjer je bilo več družin, ki so bile ločene le z…

DRUŽINA CENER V IZGNANSTVU V NEMČIJI

#izgnanci Družina Cener je bila izgnana 1. novembra 1941 s Trške gore nad Krškim. Izgnani so bili oče Ernest (1900), mama Ana (1901) in otroci: Marica (1921), Erna (1925), Anči (1927), Franica (1928), Franci (1930), Cvetka (1931), Joško (1937), Naci (1939) in Jožica (1940). V izgnanstvu se je 22. junija 1942 v taborišču Templin rodila še hči Irena. Preko taborišča za izgon v Rajhenburgu…

DRUŽINA BRATE V IZGNANSTVU V NEMČIJI

#izgnanci Družina Brate iz Birne vasi pri Št. Janžu, danes Šentjanž, je bila izgnana 21. marca 1942. Izgnani so bili oče Janez, mama Jožefa in otroci: Janko (1930), Pepca (1932), Jože (1934), Štefka (1936) in Franci (1939). Prva postaja njihovega izgona je bilo taborišče Wettenhausen na Švabskem, a kmalu so bili premeščeni v drugo taborišče – v Feilnbach na Zgornjo Bavarsko. Tam se je…

DRUŽINA BAVDEK V IZGNANSTVU V NEMČIJI

#izgnanci Ludvik Bavdek (1905-1983) iz Sv Petra pod Sv. Gorami, danes Bistrica ob Sotli, se je poročil z Jožefo roj. Robek (1917-1992) leta 1940. Kmalu je prišla vojna in v sklopu izgona ljudi iz obsavsko-obsoteljskega področja  sta bila izgnana. Iz domačega kraja sta bila izgnana 21. novembra 1941. Najprej sta bila z drugimi vaščani odpeljana v taborišče za izgon v Rajhenburg, od tam pa…

SLOVENSKI IZGNANCI V IZGNANSTVU V NEMČIJI

#izgnanci Slovenski izgnanci so bili izgnani v okrog 400 taborišč Volksdeutsche Mittelstelle. Ta taborišča so bila v vseh nemških pokrajinah, večinoma v samostanih, gradovih, mladinskih in počitniških domovih, zdraviliških stavbah, šolah ali v zasilnih barakah. Družine so pogosto premeščali iz taborišča v taborišče, iz ene pokrajine v drugo in nekatere družine so bile tudi v deset ali celo več taboriščih. Vse sposobne za delo…

TABORIŠČE ZA IZGON RAJHENBURG – IZGON OBSAVSKO-OBSOTELJSKEGA OBMOČJA

#izgnanci V tretjem valu izgona je imel nemški okupator v načrtu izgnati vse obmejno prebivalstvo ob novi nemško-italijanski meji, od reke Sotle do Žirov na Gorenjskem. Zaradi upora in potrebe po delovni sili na Gorenjskem, je bil pas skrčen in nova meja izgona so postale Trojane in reka Sotla. Pas je bil širok 15–20 km. Izgon prebivalstva s tega področja je želel nemški okupator…