ZADNJI VELIKI SOKOLSKI ZLET V LJUBLJANI LETA 1933

  Osemindvajsetega junija leta 1933, na Vidov dan, se je v Ljubljani začel veličastni celotedenski sokolski zlet ob 70. obletnici ustanovitve prvega sokolskega društva med južnimi Slovani. To je bil obenem tudi I. Pokrajinski zlet Sokola kraljevine Jugoslavije.     Priprave na zlet so se začele že leto prej, vodilo pa jih je društveno vodstvo – načelnik Gojmir Pehani, podnačelnika Boris Gregorka in Tomaž…

POMEMBNI DOGODKI V DELOVANJU LJUBLJANSKIH SOKOLOV V OBDOBJU OD 1922 DO 1933

Desetletno obdobje v delovanju Ljubljanskih Sokolov je obeleženo s pomembnimi dogodki in tekmovalnimi prireditvami.   Ljubljansko društvo Sokol I. Tabor Ljubljana je bilo ustanovljeno leta 1907. Ker niso imeli svojih telovadnih in klubskih prostorov, so začeli maja 1921 s pripravljalnimi deli za izgradnjo lastnega telovadišča. Le to je bilo urejeno in odprto avgusta istega leta. V načrtih je zarisan tudi prostor za izgradnjo sokolskega…

SOKOLI LETA 1922 IN PRVO SVETOVNO PRVENSTVO V GIMNASTIKI NA SLOVENSKEM

Ljubljana je bila meseca avgusta 1922 preplavljena s tekmovalci jugoslovanske sokolske zveze in tekmovalci iz Belgije, Francije, Velike Britanije, Luksemburga, Romunije, Rusije in celo iz Alžirije. Odvijal se je prvi zlet jugoslovanskega sokolstva in obenem 7. mednarodno tekmovanje v gimnastiki, ki ga štejemo za svetovno prvenstvo.   Priprave na ta veličastni dogodek so se začele v začetku leta 1922 z izgradnjo novega in modernega…

LJUBLJANSKI SOKOLI V ČASU DO LETA 1922

Delovanje Ljubljanskega sokolskega društva je bil začetek sokolskega gibanja na Slovenskem. Kmalu so se začela ustanavljati sokolska društva tudi po Sloveniji in Ljubljanski Sokoli so prevzeli vlogo matičnega društva. Dr. Viktor Murnik je pričel po letu 1895 uvajati sistematično telovadbo in strokovna izobraževanja. Uvedel je vaditeljski zbor in zapisal pravice in dolžnosti posameznih strokovnih delavcev v društvu. Najnižji strokovni naziv je bil pripravnik, sledil…

SOKOLSKO GIBANJE

V zadnjih mesecih sem se intenzivno ukvarjala z inventarizacijo fonda Fotografije Sokolov, ki so jih Muzeju novejše zgodovine Slovenije v devetdesetih letih prejšnjega stoletja odstopili predstavniki društva Partizan Ljubljana – Narodni dom. Gre za gradivo o delovanju Ljubljanskega Sokola vse od ustanovitve leta 1863 do leta 1983. Letos oktobra praznujemo 155 let od ustanovitve društva in naj bodo prispevki, ki jih bomo objavljali, posvečeni…

»Slovenija – moja dežela je naša država«

26. decembra 1990 bilo v Skupščini RS veselo. Potekala je slovesna razglasitev uradnih rezultatov plebiscita, na katerem so se volivci tri dni prej v veliki večini odločili, da želijo samostojno in neodvisno državo Slovenijo. Poleg prešernih obrazov na skupščinski slovesnosti in druženju po njej je bilo na prsih marsikoga opaziti prav posebne, plebiscitne priponke z napisom »Slovenija – moja dežela je naša država«. Njihov…

Cestne zapreke

Zaradi del na Titovi (današnji Dunajski cesti) so cestni delavci v središču Ljubljane postavili zanimivo opozorilno tablo z označbo obvoza.   Fotografije je v Ljubljani, leta 1958, posnel fotograf Zlatko Deniša, kasnejši fotoreporter časopisa Delo. Nekdanje podobe so nam polepšale dan in upamo, da se boste tudi vi ob njih nasmehnili in se spominjali dobrih starih časov. Vsem voznikom, ki se v teh dneh, iz Ljubljane odpravljate…

Nove uniforme za slovensko Teritorialno obrambo

V sklopu novinarske konference takratnega republiškega ministra za obrambo Janeza Janše 20. maja 1991 so bile širši javnosti prvič obsežneje predstavljene tudi nove uniforme Teritorialne obrambe Republike Slovenije (TO RS). Dogodek je zabeležil dnevnikov fotoreporter Nace Bizilj.[1] Nove uniforme, ki so bile predstavljene na novinarski konferenci 20. maja 1991. Od leve proti desni: stotnik s položajnim znakom člana štaba v službeni uniformi; podporočnik s…

Srečanje predsednikov (predsedstev) jugoslovanskih republik na Brdu pri Kranju, 11. 4. 1991

Slovenska skupščina je 20. februarja 1991 sprejela resolucijo o sporazumni razdružitvi (Več o tem na priloženi povezavi). Sprva se je nanjo odzval le hrvaški sabor s podobno resolucijo. Odziv nanjo in na zaostrene odnose v državi so bili tudi sestanki razširjenega predsedstva SFRJ ter v marcu in aprilu 1991. Prvo je v organizaciji hrvaškega predsednika Franja Tuđmana, 27. marca 1991, potekalo v vili Dalmacija v…

Demonstracije in tanki na beograjskih ulicah (9. – 13. marec 1991)

Prva polovica marca 1991 je postregla z novimi kriznimi točkami v Jugoslaviji. Skupni imenovalec večine je bil tretji in zadnji steber poslavljajoče se države – Jugoslovanska ljudska armada. (JLA). Po odobritvi vrhovnega poveljnika vojske in predsednika Predsedstva SFRJ Borisava Jovića, je v začetku meseca,  s silo posegla  v mednacionalni konflikt v kraju Pakrac na Hrvaškem. Nemalo zatem  je Jugoslovanska ljudska armada, na veliko ogorčenje…