DRUŽINA KREVELJ V IZGNANSTVU V NEMČIJI

#izgnanci Družino Krevelj so izgnali Nemci 1. novembra 1941 z Dunaja št. 6 nad Krškim. Izgnani so bili oče Alojz (1900), mama Marija, roj. Prevejšek (1905) in otroci: Jožefa (1928), Marija (1930), Ladislav (1932) in Albin (1936). Najprej so bili izgnani v taborišče Haynau v Šleziji. V taborišču so bili nastanjeni v sobi, kjer je bilo več družin, ki so bile ločene le z…

DRUŽINA CENER V IZGNANSTVU V NEMČIJI

#izgnanci Družina Cener je bila izgnana 1. novembra 1941 s Trške gore nad Krškim. Izgnani so bili oče Ernest (1900), mama Ana (1901) in otroci: Marica (1921), Erna (1925), Anči (1927), Franica (1928), Franci (1930), Cvetka (1931), Joško (1937), Naci (1939) in Jožica (1940). V izgnanstvu se je 22. junija 1942 v taborišču Templin rodila še hči Irena. Preko taborišča za izgon v Rajhenburgu…

DRUŽINA BRATE V IZGNANSTVU V NEMČIJI

#izgnanci Družina Brate iz Birne vasi pri Št. Janžu, danes Šentjanž, je bila izgnana 21. marca 1942. Izgnani so bili oče Janez, mama Jožefa in otroci: Janko (1930), Pepca (1932), Jože (1934), Štefka (1936) in Franci (1939). Prva postaja njihovega izgona je bilo taborišče Wettenhausen na Švabskem, a kmalu so bili premeščeni v drugo taborišče – v Feilnbach na Zgornjo Bavarsko. Tam se je…

DRUŽINA BAVDEK V IZGNANSTVU V NEMČIJI

#izgnanci Ludvik Bavdek (1905-1983) iz Sv Petra pod Sv. Gorami, danes Bistrica ob Sotli, se je poročil z Jožefo roj. Robek (1917-1992) leta 1940. Kmalu je prišla vojna in v sklopu izgona ljudi iz obsavsko-obsoteljskega področja  sta bila izgnana. Iz domačega kraja sta bila izgnana 21. novembra 1941. Najprej sta bila z drugimi vaščani odpeljana v taborišče za izgon v Rajhenburg, od tam pa…

SLOVENSKI IZGNANCI V IZGNANSTVU V NEMČIJI

#izgnanci Slovenski izgnanci so bili izgnani v okrog 400 taborišč Volksdeutsche Mittelstelle. Ta taborišča so bila v vseh nemških pokrajinah, večinoma v samostanih, gradovih, mladinskih in počitniških domovih, zdraviliških stavbah, šolah ali v zasilnih barakah. Družine so pogosto premeščali iz taborišča v taborišče, iz ene pokrajine v drugo in nekatere družine so bile tudi v deset ali celo več taboriščih. Vse sposobne za delo…

TABORIŠČE ZA IZGON RAJHENBURG – IZGON OBSAVSKO-OBSOTELJSKEGA OBMOČJA

#izgnanci V tretjem valu izgona je imel nemški okupator v načrtu izgnati vse obmejno prebivalstvo ob novi nemško-italijanski meji, od reke Sotle do Žirov na Gorenjskem. Zaradi upora in potrebe po delovni sili na Gorenjskem, je bil pas skrčen in nova meja izgona so postale Trojane in reka Sotla. Pas je bil širok 15–20 km. Izgon prebivalstva s tega področja je želel nemški okupator…

STALNA RAZSTAVA SLOVENSKI IZGNANCI 1941-1945 – grad Rajhenburg v Brestanici

TABORIŠČE ZA IZGON RAJHENBURG #izgnanci Taborišče za izgon Slovencev v Rajhenburgu je nemški Preselitveni štab za Spodnjo Štajersko v Mariboru začel urejati sredi maja 1941. To je bilo le eno od zbirnih taborišč za izgon, saj sta bila podobna taborišča še v Mariboru v Meljski vojašnici in v Šentvidu pri Ljubljani. Poleg zbirnih taborišč so bili urejeni tudi zbirni centri, kjer so ljudi le…

KAZENSKE USTANOVE NA GRADU RAJHENBURG

V teh dneh bo minilo leto dni, kar smo na gradu Rajhenburg odprli novo muzejsko razstavo z naslovom Kazenske ustanove na gradu Rajhenburg, 1948–1966. Istočasno je bil izdan tudi katalog razstave z istim naslovom.   V dolgih letih moje zaposlitve v muzeju, so na grad Rajhenburg prihajali obiskovalci, ki so na nek način so-doživljali zgodovino gradu. Pa niso bili niti trapisti, niti slovenski izgnanci,…

USTANOVITELJ SAMOSTANA TRAPISTOV V RAJHENBURGU

Sedaj, ko smo se že kar podrobno seznanili z vsem, kar so delali in ustvarjali menihi trapisti, lahko spoznamo še to, kdo jim je pravzaprav vse to omogočil. Navadno za vsako stvarjo, dogodkom, dejanjem v življenju stoji neka oseba. In tako je tudi v tem primeru. Ta oseba je bil brat Gabriel Giraud, ki se je rodil kot Camille Giraud 7. junija 1836 v…

ŽIVINOREJA IN PROIZVODNJA SIRA TRAPIST

  Med pomembnimi gospodarskimi dejavnostmi, s katerimi so se ukvarjali trapisti, je bila tudi živinoreja. Že leta 1888 so v neposredni bližini samostana zgradili 60 m dolg in 40 m širok hlev. V knjigi Kaj delajo trapisti so zapisali: »Približno 500 korakov od samostana, sredi veselih travnikov, ki jih krasijo pisane cvetlice in zeleno drevje, dvignila se je obsežna pristava s hlevi, kozolci, parnami…