BEGUNSTVO DRUŽINE MRNUH IN DEPORTACIJA FRANČIŠKE JERIN

Leopold Mrnuh je bil trgovec iz Toplic pri Zagorju. Poleti 1941 je srečal na avtobusu proti Domžalam Zofijo Farčnik, ki je z dvema otrokoma bežala pred Gestapom. Za pomoč ji je dal nekaj denarja. To je videl nekdo v avtobusu in ta ga je prijavil nemškim oblastem. Leopolda so nemško orožniki po prijavi aretirali in zaprli v trboveljski zapor. Njegovo ženo Leopoldino in hčer…

BRANKO VODOPIVC st. IN NJEGOVA DRUŽINA V IZGNANSTVU V NEMČIJI

#izgnanci Zgodbe o izgonu slovenskih družin v Nemčiji, ki jih imamo v razstavi Slovenski izgnanci 1941-1945 na gradu Rajhenburg v Brestanici skupaj 94,  zaključujem z zgodbo o izgonu družine Vodopivc iz Dolenje vasi pri Krškem, s poudarkom na doživljanju izgona njihovega sina Branka. Izgnani so bili 28. oktobra 1941 preko taborišča za izgon v Rajhenburgu. Na pot izgona so odšli oče Jože, mama Antonija,…

DRUŽINA BREGAR V IZGNANSTVU V NEMČIJI

#izgnanci Družina Bregar je bila izgnana 6. decembra 1941 iz vasi Čimerno pri Radečah. Izgnani so bili oče Janez, mama Marija, stara mama Marija Bregar in otroci: Pavla (1921), Janko (1922), Franc (1924), Marija (1926) in Lojze (1927). Stara mama Marija Bregar je bila ob izgonu stara 80 let. Njen sin Janez je prosil Nemce, če jo lahko do ceste, kjer je bil nemški…

DUŽINA SUMRAK V IZGNANSTVU V NEMČIJI

# izgnanci Družina je bila izgnana 8. decembra 1941 iz Radeč, najprej v taborišče za izgon v Rajhenburg in nato dan pozneje s tovornim vlakom v Nemčijo. Izgnani so bili oče Jože (1896), mama Frančiška (1902) in njun sin Jože (1927). Kot je zapisala mati v povojnih spominih, so takoj spoznali, da jih ne čaka nič dobrega. Grad Rajhenburg – spanje v hlevih na…

DRUŽINA PEČNIK V IZGNANSTVU V NEMČIJI

#izgnanci Člani družine Pečnik so bili izgnani 4. decembra 1941 iz vasi Zastopje, Sv. Jurij pod Kumom. Izgnani bo bili: oče Jože, mama Marija in otroci. Justi (1926), Francka (1931), Joško (1937), Jožica (1940) in očetova sestra Angela Pečnik. Najstarejša hči Micka (1923) je služila pri učiteljski družini Kmecl v Radečah, Štefka (1928) pa je živela pri stricu Martinu Pečniku v Sv. Juriju pod…

DRUŽINA KREVELJ V IZGNANSTVU V NEMČIJI

#izgnanci Družino Krevelj so izgnali Nemci 1. novembra 1941 z Dunaja št. 6 nad Krškim. Izgnani so bili oče Alojz (1900), mama Marija, roj. Prevejšek (1905) in otroci: Jožefa (1928), Marija (1930), Ladislav (1932) in Albin (1936). Najprej so bili izgnani v taborišče Haynau v Šleziji. V taborišču so bili nastanjeni v sobi, kjer je bilo več družin, ki so bile ločene le z…

DRUŽINA CENER V IZGNANSTVU V NEMČIJI

#izgnanci Družina Cener je bila izgnana 1. novembra 1941 s Trške gore nad Krškim. Izgnani so bili oče Ernest (1900), mama Ana (1901) in otroci: Marica (1921), Erna (1925), Anči (1927), Franica (1928), Franci (1930), Cvetka (1931), Joško (1937), Naci (1939) in Jožica (1940). V izgnanstvu se je 22. junija 1942 v taborišču Templin rodila še hči Irena. Preko taborišča za izgon v Rajhenburgu…

DRUŽINA BRATE V IZGNANSTVU V NEMČIJI

#izgnanci Družina Brate iz Birne vasi pri Št. Janžu, danes Šentjanž, je bila izgnana 21. marca 1942. Izgnani so bili oče Janez, mama Jožefa in otroci: Janko (1930), Pepca (1932), Jože (1934), Štefka (1936) in Franci (1939). Prva postaja njihovega izgona je bilo taborišče Wettenhausen na Švabskem, a kmalu so bili premeščeni v drugo taborišče – v Feilnbach na Zgornjo Bavarsko. Tam se je…

DRUŽINA BAVDEK V IZGNANSTVU V NEMČIJI

#izgnanci Ludvik Bavdek (1905-1983) iz Sv Petra pod Sv. Gorami, danes Bistrica ob Sotli, se je poročil z Jožefo roj. Robek (1917-1992) leta 1940. Kmalu je prišla vojna in v sklopu izgona ljudi iz obsavsko-obsoteljskega področja  sta bila izgnana. Iz domačega kraja sta bila izgnana 21. novembra 1941. Najprej sta bila z drugimi vaščani odpeljana v taborišče za izgon v Rajhenburg, od tam pa…

SLOVENSKI IZGNANCI V IZGNANSTVU V NEMČIJI

#izgnanci Slovenski izgnanci so bili izgnani v okrog 400 taborišč Volksdeutsche Mittelstelle. Ta taborišča so bila v vseh nemških pokrajinah, večinoma v samostanih, gradovih, mladinskih in počitniških domovih, zdraviliških stavbah, šolah ali v zasilnih barakah. Družine so pogosto premeščali iz taborišča v taborišče, iz ene pokrajine v drugo in nekatere družine so bile tudi v deset ali celo več taboriščih. Vse sposobne za delo…