Es 230/24

#utrinki Na fotografiji: Sneguljčica (Marija Benko) in Kraljevič (Danilo Benedičič), ki sta nastopala v pravljici za otroke Sneguljčica (napisal Pavel Golia, režiser Mile Korun, premiera v SNG Drama 29. 11. 1959). Nastopali so igralci ljubljanske Drame, v parku Tivoli, Ljubljana, 1959. Pavel Golia, ki je napisal besedilo za predstavo Sneguljčica, je mednarodni pravljični motiv podomačil. Kot je mnoge junake svojih zgodb iskal v Gorjancih,…

es 230/21

#utrinki Lepota in zver, gledališka predstava za otroke (po Nicholasu Stuartu Greyu, prevod Janko Moder, scenografija Niko Matul) na Ljubljanskem gradu aprila 1960. Nastopali so igralci Mladinskega gledališča v Ljubljani in iz drugih odrov. Glavni vlogi sta igrala igralca Polde Bibič kot princ – Zver in  Kristina Piccoli kot Lepota, igrali pa so še: Alja Tkačeva kot zmajček, Branko Miklavc kot čarovnik Hokus-pokus, sestrici…

VABILA IN VSTOPNICE

V pričujočem prispevku si boste lahko ogledali različne vstopnice in vabila za maškarade Ljubljanskih Sokolov v letih od 1870 do 1930.   Besedilo in fotografije pripravila: Irena Fürst, dislocirana enota Muzeja, enota Brestanica, skrbnica zbirke Fotografije Sokolov

Razglednice, dopisnice in znamke

#uniforme #LjubljanskiSokoli Člani Sokola so imeli posebno kreirana moška in ženska oblačila, kot tudi oblačila za moški in ženski naraščaj. Svečana Sokolska uniforma ali sokolski kroj je bila pomemben zunanji znak sokolstva in je imela veliko, tako nacionalno kot politično simbolno moč. Z leti se je sokolski kroj spreminjal. V začetni fazi so nosili rdečo srajco, sivkasto-rjav suknjič brez zavihkov in z nizkim pokončnim…

DRUŽABNA SREČANJA

#Sokoli #TVD Partizan Družabna dejavnost je bila v sokolskih vrstah zelo razvita in obenem tudi pomemben vir prihodkov za društvo. Ljubljanski Sokoli so bili zelo dejavni – ne le na telovadnem področju, temveč tudi na družabnem. Prirejali so različna družabna srečanja, ki jih je v glavnem organiziral »veselični odsek«. Družabna srečanja so bila pomemben vir dohodka društva, marsikdaj celo pomemben vir za njegovo preživetje….

LJUBLJANSKI SOKOLI

Člani Ljubljanskih Sokolov so se poleg gimnastike ukvarjali še s celo vrsto drugih športnih aktivnosti. Imeli so več športnih sekcij – atletsko, odbojkarsko, kegljaško, balinarsko, strelsko, konjeniško in smučarsko. Imeli pa so tudi svoj tamburaški orkester, ki je igral na njihovih sokolskih prireditvah in zletih. Smučarska sekcija je izvajala osnovne programe učenja smučarskih veščin in tudi tekmovanja v različnih smučarskih disciplinah. Osnovni poligon za…

TVD PARTIZAN LJUBLJANA NARODNI DOM V OBDOBJU OD 1959 DO 1983

To obdobje je, ob velikanu slovenske gimnastike iz predvojnega časa Leonu Štuklju, zaznamoval drugi izjemni slovenski športnih vseh časov Miroslav Cerar.     Že leta 1958 je na svetovnem prvenstvu v Moskvi osvojil prvo v nizu kolajn. Bil je tretji na konju z ročaji, ki je postal njegova paradna disciplina in v kateri je v svoji športni karieri osvojil na evropskih in svetovnih prvenstvih…

LJUBLJANSKI SOKOLI MED IN PO DRUGI SVETOVNI VOJNI DO LETA 1958

  Delovanje Ljubljanskih Sokolov je ob italijanski okupaciji Ljubljane zamrlo. Okupacijskim oblastem so morali izročiti tudi vsa finančna sredstva, ki so jih imeli približno za četrtino novega telovadnega doma. Sicer pa so bili Sokoli ena od ustanovnih skupin OF, večji del članov je bil aktiven, tudi v partizanskih vrstah, nekateri pa so bili internirani v koncentracijska taborišča.     Povojno obdobje je bilo obdobje…

TEKMOVANJA ZA MEČ KRALJA ALEKSANDRA

  Jugoslovanska sokolska zveza je v letih 1925, 1930, 1933, 1937 in 1939 organizirala tekmovanja za meč kralja Aleksandra. V gimnastičnih mnogobojih so se med seboj pomerile najboljše vrte jugoslovanskih sokolskih društev.     Meč je bil prehodno kraljevo darilo, izdelan je bil iz srebra, ročaj pa je bil pozlačen in posut s 25 rubini. V trajno last bi pripadel vrsti, ki bi zmagala…

ZADNJI VELIKI SOKOLSKI ZLET V LJUBLJANI LETA 1933

Osemindvajsetega junija leta 1933, na Vidov dan, se je v Ljubljani začel veličastni celotedenski sokolski zlet ob 70. obletnici ustanovitve prvega sokolskega društva med južnimi Slovani. To je bil obenem tudi I. Pokrajinski zlet Sokola kraljevine Jugoslavije.   Priprave na zlet so se začele že leto prej, vodilo pa jih je društveno vodstvo – načelnik Gojmir Pehani, podnačelnika Boris Gregorka in Tomaž Šavnik, načelnica…