Muzeji (1)

#Erasmus Prispevek Andreja, ki je prvi v sklopu tematsko podobnih, danes spregovori o nekaterih muzejih v Ljubljani. Gre za subjektiven vtis avtorja o obisku štirih muzejev v centru naše prestolnice. During the cloudy and rainy weekend in mid of March, I’ve visited 4 museums in Ljubljana, the National gallery, Modern gallery, Museum of Natural History and the Slovenian National museum. Logically, you can assume…

Es 303/1

#utrinki Na fotografiji: Prva glasbeno-zabavna televizijska oddaja Promenada na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani s prikazom vrvenja v središču Ljubljane od jutra do noči, pri Daj-damu, Nami in Narodni banki, november 1959. Režiral jo je France Jamnik, besedilo je napisal Janez Menart, nastopalo je okrog 160 ljudi: veliki zabavni orkester RTV Ljubljana pod vodstvom Bojana Adamiča, Operni balet, dramska RTV skupina, gledališki igralci, pevci in…

Erasmus praksa v Muzeju

#Erasmus Od začetka februarja se nam je v Fototeki pridružil Andrej Aleksandrov, mladi diplomant zgodovine iz Zagreba, ki je pri nas na praksi prek programov izmenjave Erasmus. Tedensko bomo lahko prebirali njegove prispevke o muzejih in muzeologiji, fotografiji in njeni dokumentarni vrednosti, pa tudi na splošno o bivanju v Ljubljani in Sloveniji. Njegovim prispevkom v angleščini sledi še prevod v slovenščini. Vabljeni k branju!…

Es 236/4

#utrinki Na fotografiji: Glavna igralca v filmu Robin Hood/Il trionfo di Robin Hood (režiser Umberto Lenzi, produkcija Buona Vista, v koprodukciji s Triglav filmom, 1962), ki so ga snemali tudi na Ljubljanskem gradu, Don Burnett kot Robin Hood in Gia Scala kot Anna, na ljubljanskih ulicah, maj 1962. Od slovenskih igralcev so igrali Maks Furjan, ki so mu kot stricu Gvidu zaupali v varstvo…

DE 891/18

#utrinki Na fotografiji: Filmska in gledališka igralka Marija Lojk Tršar na svojem domu v Kranju oktobra 1961. Zablestela je s filmom Balada o trobenti in oblaku (1961) in odigrala vrsto vlog v jugoslovanskih in koprodukcijskih filmih, v serijah in nanizankah tudi na slovenski televiziji, obsežen pa je tudi njen gledališki opus. Edi Šelhaus je igralko posnel na njenem domu in na sprehodu po Kranju…

Es 230/24

#utrinki Na fotografiji: Sneguljčica (Marija Benko) in Kraljevič (Danilo Benedičič), ki sta nastopala v pravljici za otroke Sneguljčica (napisal Pavel Golia, režiser Mile Korun, premiera v SNG Drama 29. 11. 1959). Nastopali so igralci ljubljanske Drame, v parku Tivoli, Ljubljana, 1959. Pavel Golia, ki je napisal besedilo za predstavo Sneguljčica, je mednarodni pravljični motiv podomačil. Kot je mnoge junake svojih zgodb iskal v Gorjancih,…

es 230/21

#utrinki Lepota in zver, gledališka predstava za otroke (po Nicholasu Stuartu Greyu, prevod Janko Moder, scenografija Niko Matul) na Ljubljanskem gradu aprila 1960. Nastopali so igralci Mladinskega gledališča v Ljubljani in iz drugih odrov. Glavni vlogi sta igrala igralca Polde Bibič kot princ – Zver in  Kristina Piccoli kot Lepota, igrali pa so še: Alja Tkačeva kot zmajček, Branko Miklavc kot čarovnik Hokus-pokus, sestrici…

VABILA IN VSTOPNICE

V pričujočem prispevku si boste lahko ogledali različne vstopnice in vabila za maškarade Ljubljanskih Sokolov v letih od 1870 do 1930.   Besedilo in fotografije pripravila: Irena Fürst, dislocirana enota Muzeja, enota Brestanica, skrbnica zbirke Fotografije Sokolov

Razglednice, dopisnice in znamke

#uniforme #LjubljanskiSokoli Člani Sokola so imeli posebno kreirana moška in ženska oblačila, kot tudi oblačila za moški in ženski naraščaj. Svečana Sokolska uniforma ali sokolski kroj je bila pomemben zunanji znak sokolstva in je imela veliko, tako nacionalno kot politično simbolno moč. Z leti se je sokolski kroj spreminjal. V začetni fazi so nosili rdečo srajco, sivkasto-rjav suknjič brez zavihkov in z nizkim pokončnim…

DRUŽABNA SREČANJA

#Sokoli #TVD Partizan Družabna dejavnost je bila v sokolskih vrstah zelo razvita in obenem tudi pomemben vir prihodkov za društvo. Ljubljanski Sokoli so bili zelo dejavni – ne le na telovadnem področju, temveč tudi na družabnem. Prirejali so različna družabna srečanja, ki jih je v glavnem organiziral »veselični odsek«. Družabna srečanja so bila pomemben vir dohodka društva, marsikdaj celo pomemben vir za njegovo preživetje….