LJUBLJANSKI SOKOLI

Člani Ljubljanskih Sokolov so se poleg gimnastike ukvarjali še s celo vrsto drugih športnih aktivnosti. Imeli so več športnih sekcij – atletsko, odbojkarsko, kegljaško, balinarsko, strelsko, konjeniško in smučarsko. Imeli pa so tudi svoj tamburaški orkester, ki je igral na njihovih sokolskih prireditvah in zletih. Smučarska sekcija je izvajala osnovne programe učenja smučarskih veščin in tudi tekmovanja v različnih smučarskih disciplinah. Osnovni poligon za…

TVD PARTIZAN LJUBLJANA NARODNI DOM V OBDOBJU OD 1959 DO 1983

To obdobje je, ob velikanu slovenske gimnastike iz predvojnega časa Leonu Štuklju, zaznamoval drugi izjemni slovenski športnih vseh časov Miroslav Cerar.     Že leta 1958 je na svetovnem prvenstvu v Moskvi osvojil prvo v nizu kolajn. Bil je tretji na konju z ročaji, ki je postal njegova paradna disciplina in v kateri je v svoji športni karieri osvojil na evropskih in svetovnih prvenstvih…

LJUBLJANSKI SOKOLI MED IN PO DRUGI SVETOVNI VOJNI DO LETA 1958

  Delovanje Ljubljanskih Sokolov je ob italijanski okupaciji Ljubljane zamrlo. Okupacijskim oblastem so morali izročiti tudi vsa finančna sredstva, ki so jih imeli približno za četrtino novega telovadnega doma. Sicer pa so bili Sokoli ena od ustanovnih skupin OF, večji del članov je bil aktiven, tudi v partizanskih vrstah, nekateri pa so bili internirani v koncentracijska taborišča.     Povojno obdobje je bilo obdobje…

TEKMOVANJA ZA MEČ KRALJA ALEKSANDRA

  Jugoslovanska sokolska zveza je v letih 1925, 1930, 1933, 1937 in 1939 organizirala tekmovanja za meč kralja Aleksandra. V gimnastičnih mnogobojih so se med seboj pomerile najboljše vrte jugoslovanskih sokolskih društev.     Meč je bil prehodno kraljevo darilo, izdelan je bil iz srebra, ročaj pa je bil pozlačen in posut s 25 rubini. V trajno last bi pripadel vrsti, ki bi zmagala…

ZADNJI VELIKI SOKOLSKI ZLET V LJUBLJANI LETA 1933

Osemindvajsetega junija leta 1933, na Vidov dan, se je v Ljubljani začel veličastni celotedenski sokolski zlet ob 70. obletnici ustanovitve prvega sokolskega društva med južnimi Slovani. To je bil obenem tudi I. Pokrajinski zlet Sokola kraljevine Jugoslavije.   Priprave na zlet so se začele že leto prej, vodilo pa jih je društveno vodstvo – načelnik Gojmir Pehani, podnačelnika Boris Gregorka in Tomaž Šavnik, načelnica…

POMEMBNI DOGODKI V DELOVANJU LJUBLJANSKIH SOKOLOV V OBDOBJU OD 1922 DO 1933

Desetletno obdobje v delovanju Ljubljanskih Sokolov je obeleženo s pomembnimi dogodki in tekmovalnimi prireditvami.   Ljubljansko društvo Sokol I. Tabor Ljubljana je bilo ustanovljeno leta 1907. Ker niso imeli svojih telovadnih in klubskih prostorov, so začeli maja 1921 s pripravljalnimi deli za izgradnjo lastnega telovadišča. Le to je bilo urejeno in odprto avgusta istega leta. V načrtih je zarisan tudi prostor za izgradnjo sokolskega…

SOKOLI LETA 1922 IN PRVO SVETOVNO PRVENSTVO V GIMNASTIKI NA SLOVENSKEM

Ljubljana je bila meseca avgusta 1922 preplavljena s tekmovalci jugoslovanske sokolske zveze in tekmovalci iz Belgije, Francije, Velike Britanije, Luksemburga, Romunije, Rusije in celo iz Alžirije. Odvijal se je prvi zlet jugoslovanskega sokolstva in obenem 7. mednarodno tekmovanje v gimnastiki, ki ga štejemo za svetovno prvenstvo.   Priprave na ta veličastni dogodek so se začele v začetku leta 1922 z izgradnjo novega in modernega…

LJUBLJANSKI SOKOLI V ČASU DO LETA 1922

Delovanje Ljubljanskega sokolskega društva je bil začetek sokolskega gibanja na Slovenskem. Kmalu so se začela ustanavljati sokolska društva tudi po Sloveniji in Ljubljanski Sokoli so prevzeli vlogo matičnega društva. Dr. Viktor Murnik je pričel po letu 1895 uvajati sistematično telovadbo in strokovna izobraževanja. Uvedel je vaditeljski zbor in zapisal pravice in dolžnosti posameznih strokovnih delavcev v društvu. Najnižji strokovni naziv je bil pripravnik, sledil…

SOKOLSKO GIBANJE

V zadnjih mesecih sem se intenzivno ukvarjala z inventarizacijo fonda Fotografije Sokolov, ki so jih Muzeju novejše zgodovine Slovenije v devetdesetih letih prejšnjega stoletja odstopili predstavniki društva Partizan Ljubljana – Narodni dom. Gre za gradivo o delovanju Ljubljanskega Sokola vse od ustanovitve leta 1863 do leta 1983. Letos oktobra praznujemo 155 let od ustanovitve društva in naj bodo prispevki, ki jih bomo objavljali, posvečeni…

GOZDNA ŽELEZNICA MISLINJA – KOMISIJA

Lansko leto smo na našem blogu objavili zanimiv sklop fotografij o zadnji gozdni železnici pri nas – Mislinjski železnici.  Prav o njej je pisal tudi raziskovalec in strokovnjak za varstvo tehnične dediščine g. Tadej Brate. Pred leti je objavil knjigo z naslovom “Gozdne železnice na Slovenskem”, kjer je opisal tudi gozdno železnico Mislinja – Komisija.  Objavljamo njegov zapis,  fototeka pa dodaja svoj kamenček k besedilu in…