TEKMOVANJA ZA MEČ KRALJA ALEKSANDRA

  Jugoslovanska sokolska zveza je v letih 1925, 1930, 1933, 1937 in 1939 organizirala tekmovanja za meč kralja Aleksandra. V gimnastičnih mnogobojih so se med seboj pomerile najboljše vrte jugoslovanskih sokolskih društev.     Meč je bil prehodno kraljevo darilo, izdelan je bil iz srebra, ročaj pa je bil pozlačen in posut s 25 rubini. V trajno last bi pripadel vrsti, ki bi zmagala…

ZADNJI VELIKI SOKOLSKI ZLET V LJUBLJANI LETA 1933

Osemindvajsetega junija leta 1933, na Vidov dan, se je v Ljubljani začel veličastni celotedenski sokolski zlet ob 70. obletnici ustanovitve prvega sokolskega društva med južnimi Slovani. To je bil obenem tudi I. Pokrajinski zlet Sokola kraljevine Jugoslavije.   Priprave na zlet so se začele že leto prej, vodilo pa jih je društveno vodstvo – načelnik Gojmir Pehani, podnačelnika Boris Gregorka in Tomaž Šavnik, načelnica…

POMEMBNI DOGODKI V DELOVANJU LJUBLJANSKIH SOKOLOV V OBDOBJU OD 1922 DO 1933

Desetletno obdobje v delovanju Ljubljanskih Sokolov je obeleženo s pomembnimi dogodki in tekmovalnimi prireditvami.   Ljubljansko društvo Sokol I. Tabor Ljubljana je bilo ustanovljeno leta 1907. Ker niso imeli svojih telovadnih in klubskih prostorov, so začeli maja 1921 s pripravljalnimi deli za izgradnjo lastnega telovadišča. Le to je bilo urejeno in odprto avgusta istega leta. V načrtih je zarisan tudi prostor za izgradnjo sokolskega…

SOKOLI LETA 1922 IN PRVO SVETOVNO PRVENSTVO V GIMNASTIKI NA SLOVENSKEM

Ljubljana je bila meseca avgusta 1922 preplavljena s tekmovalci jugoslovanske sokolske zveze in tekmovalci iz Belgije, Francije, Velike Britanije, Luksemburga, Romunije, Rusije in celo iz Alžirije. Odvijal se je prvi zlet jugoslovanskega sokolstva in obenem 7. mednarodno tekmovanje v gimnastiki, ki ga štejemo za svetovno prvenstvo.   Priprave na ta veličastni dogodek so se začele v začetku leta 1922 z izgradnjo novega in modernega…

LJUBLJANSKI SOKOLI V ČASU DO LETA 1922

Delovanje Ljubljanskega sokolskega društva je bil začetek sokolskega gibanja na Slovenskem. Kmalu so se začela ustanavljati sokolska društva tudi po Sloveniji in Ljubljanski Sokoli so prevzeli vlogo matičnega društva. Dr. Viktor Murnik je pričel po letu 1895 uvajati sistematično telovadbo in strokovna izobraževanja. Uvedel je vaditeljski zbor in zapisal pravice in dolžnosti posameznih strokovnih delavcev v društvu. Najnižji strokovni naziv je bil pripravnik, sledil…

SOKOLSKO GIBANJE

V zadnjih mesecih sem se intenzivno ukvarjala z inventarizacijo fonda Fotografije Sokolov, ki so jih Muzeju novejše zgodovine Slovenije v devetdesetih letih prejšnjega stoletja odstopili predstavniki društva Partizan Ljubljana – Narodni dom. Gre za gradivo o delovanju Ljubljanskega Sokola vse od ustanovitve leta 1863 do leta 1983. Letos oktobra praznujemo 155 let od ustanovitve društva in naj bodo prispevki, ki jih bomo objavljali, posvečeni…

GOZDNA ŽELEZNICA MISLINJA – KOMISIJA

Lansko leto smo na našem blogu objavili zanimiv sklop fotografij o zadnji gozdni železnici pri nas – Mislinjski železnici.  Prav o njej je pisal tudi raziskovalec in strokovnjak za varstvo tehnične dediščine g. Tadej Brate. Pred leti je objavil knjigo z naslovom “Gozdne železnice na Slovenskem”, kjer je opisal tudi gozdno železnico Mislinja – Komisija.  Objavljamo njegov zapis,  fototeka pa dodaja svoj kamenček k besedilu in…

Ljubljanska palača, mimo katere se pogosto sprehodimo #foto

Tam, kjer na ljubljanskem Novem trgu od leta 1938 domuje Slovenska akademija znanosti in umetnosti, je bila že v 15. stoletju zgrajena palača, ki sta jo načela potres in požar.     Novinarka portala Siol.net Neža Mrevlje, si je prejšnji petek podrobneje “sprehodila” po zgodovini stavbe. Zanimiv članek o Ljubljanski palači si lahko preberite s klikom na povezavo. Mi so pobrskali po našem arhivu in dodali nekaj zanimivih…

Ob dnevu žena

Takole se je konec petdesetih / začetek šestdesetih let glasilo reklamno sporočilo v izložbenem oknu: “Dragi možje Vašo soprogo boste razbremenili najtežjega dela, jo z lepim strojem najbolj razveselili in ji omogočili več prostega časa…” Zanimive posnetke reklamnega oglasa kar v živo je posnel fotoreporter Marjan Ciglič. Žal točnih podatkov, kdaj so posnetki nastali pa nimamo.   Ob dnevu žena torej vsem dekletom poklanjamo…

Kako se je skozi čas spreminjala Čopova ulica v Ljubljani

Novinarka spletnega portala Siol1NET, Neža Mrevlje se je v prteklem tednu sprehodila po zgodovini verjetno najbolj poznane slovenske ulice – Čopove ulice v Ljubljani. Kot je zapisala je “Čopova ulica prestala najrazličnejša obdobja. Komercialni značaj, ki ga ima še danes, je imela tudi že v 19. stoletju, ko so prostoru Čopove ulice pravili kar ljubljanski bazar.” Povabilo k branju članka, ki je priložen s…