ŠELHAUS IZ ZBIRKE USTNIH VIROV

Na razstavi Edi Šelhaus. Retrospektiva lahko poslušate tudi izvlečke pričevanj Edija Šelhausa, ki jih dokumentirajo izbrane priložene fotografije. Pričevanja se nanašajo na obdobje 2. svetovne vojne, na tržaško obdobje (1945–1955) in na obdobje po letu 1958, ko je bil Šelhaus zaposlen kot fotoreporter v Sloveniji. Sledeči odlomek Šelhausovega pričevanja se nanaša na prihod partizanov v Trst maja 1945 in na obdobje dveh let po…

EDI ŠELHAUS IN PRIMORSKI DNEVNIK

Pozno jeseni 1945 so Edija Šelhausa poslali v Trst z nalogo, da bi s filmsko kamero snemal in obenem fotografiral razburljiva dogajanja na območju cone A, posneto gradivo pa dostavljal za slovenski Filmski obzornik in obenem še za jugoslovanske Filmske novosti. Ko je prišel v Trst, se je najprej obrnil na časopisa Primorski dnevnik in Il Lavoratore, saj so bili tam zelo dobro in…

ŠELHAUSOV PISALNI STROJ

Fotoreporter Edi Šelhaus tudi v pokoju ni mogel opustiti fotoreporterskega dela, ki ga je opravljal kot zaposlen pri časopisni hiši Delo. Obenem se je lotil tudi pisanja knjig (izšlo jih je kar 10, tri v soavtorstvu) in raznih prispevkov, reportaž, kronik in spominov, ki jih je objavljal v raznih časopisih in revijah. Pri tem je uporabljal pisalni stroj Olympia, izdelan v 80-tih letih 20….

FOTOREPORTERSKA TORBA

Predstavljamo fotoreportersko torbo znanega slovenskega fotoreporterja Edija Šelhausa, ki jo  je uporabljal v svojem aktivnem obdobju, ko je bil zaposlen pri časopisnem podjetju Delu in tudi pozneje v pokoju. Že sam njen izgled potrjuje, da je s fotoreporterjem prepotovala veliko krajev in bila prisotna na mnogih dogodkih, tako doma kot v tujini. Tudi nalepke, ki jih je na torbo Šelhaus prilepil kar nekaj, povedo,…

V HOTELU SLON

Edi Šelhaus se je 10. maja v koloni avtomobilov s partizani pripeljal v osvobojeno Ljubljano. Doletela ga je čast, da je dobil ključe sobe št. 207 v hotelu Slon. Tu se je lahko končno okopal in se oblekel v spodobno obleko, ki so mu jo preskrbeli. Vodstvo propagandne komisije pri IOOF je njemu in drugim fotoreporterjem naročilo, naj pripravijo in razvijejo fotografije za objave…

ŠELHAUSOV FOTOAPRAT

Fotoaparat Leica 1, izdelan v letih od 1926 do 1930; ima običajen objektiv Elmar f 3,5/ 50. Uporabljal ga je Edi Šelhaus v času, ko je bil aktiven kot fotoreporter in je zasebna last. Ena od možnosti je, da je to fotoaparat, ki ga je sredi 30-tih let 20. stol. kupila Šelhausova mama Julijana, ki je bila podjetna in je želela posnemati ljubljanske fotografe,…

Zastava z osamosvojitvene slovesnosti 26. junija 1991

Širina 2,67 metra in dolžina 13,5 metra so osnovne mere ene najbolj dragocenih ter tako fizično kot simbolno ene največjih muzealij v našem Muzeju. Govorimo o zastavi, ki je slovesno zaplapola 26. junija 1991, na večerni slovesnosti ob razglasitvi samostojnosti na današnjem Trgu republike v Ljubljani, in o z njo povezani zgodbi. Konec maja 1991 je bila imenovana sedemčlanska delovna skupina za pripravo prireditve…

Tone Kralj, »Gradnja Litostroja«

Po vojni je nova socialistična oblast za propagiranje političnih idej in ciljev ter mobilizacijo in motivacijo ljudskih množic pri obnovi in izgradnji domovine angažirala tudi likovne umetnike. Želela je, da v slogu in duhu socialističnega realizma, uvoženega iz Sovjetske zveze, likovna dela motivno odsevajo herojski partizanski boj, modernizacijo domovine ter lepši novi svet. Da se ne kaže sveta, kakršen je, temveč kakršen bi moral…

Boris Pahor – pričevanja

Boris Pahor je med najpomembnejšimi slovenskimi pisatelji, za Dragom Jančarjem tudi med najbolj prevajanimi, Prešernov nagrajenec, prejemnik najvišjega francoskega državnega priznanja Red legije časti, prejemnik najvišjega avstrijskega priznanja tujcem Častni križ za znanost in umetnost, prvi slovenski častni meščan Trsta in nominiranec za Nobelovo nagrado. V častitljivem stotem letu starosti je nastal video posnetek pričevanja, ki je izraz pisateljeve izkušnje italijanskega vojaka, interniranca v…

Pločevinasti zmaj

Taboriščni opus Nandeta Vidmarja obsega realistična in dokumentarna dela s portreti, podobami taborišča in prizori iz življenja internirancev. Aktiven je bil tudi v gonarški slikarski šoli. Pretežno je uporabljal svinčnik in kredo, v Renicciju pa rdečo kredo. Tam je nekaj časa delal v delavnici, kjer so interniranci izdelovali okrasne predmete iz pločevine in kosti. Iz tega obdobja je tudi pločevinasti zmaj, ki ima ob…