Zastava z osamosvojitvene slovesnosti 26. junija 1991

Širina 2,67 metra in dolžina 13,5 metra so osnovne mere ene najbolj dragocenih ter tako fizično kot simbolno ene največjih muzealij v našem Muzeju. Govorimo o zastavi, ki je slovesno zaplapola 26. junija 1991, na večerni slovesnosti ob razglasitvi samostojnosti na današnjem Trgu republike v Ljubljani, in o z njo povezani zgodbi. Konec maja 1991 je bila imenovana sedemčlanska delovna skupina za pripravo prireditve…

Tone Kralj, »Gradnja Litostroja«

Po vojni je nova socialistična oblast za propagiranje političnih idej in ciljev ter mobilizacijo in motivacijo ljudskih množic pri obnovi in izgradnji domovine angažirala tudi likovne umetnike. Želela je, da v slogu in duhu socialističnega realizma, uvoženega iz Sovjetske zveze, likovna dela motivno odsevajo herojski partizanski boj, modernizacijo domovine ter lepši novi svet. Da se ne kaže sveta, kakršen je, temveč kakršen bi moral…

Boris Pahor – pričevanja

Boris Pahor je med najpomembnejšimi slovenskimi pisatelji, za Dragom Jančarjem tudi med najbolj prevajanimi, Prešernov nagrajenec, prejemnik najvišjega francoskega državnega priznanja Red legije časti, prejemnik najvišjega avstrijskega priznanja tujcem Častni križ za znanost in umetnost, prvi slovenski častni meščan Trsta in nominiranec za Nobelovo nagrado. V častitljivem stotem letu starosti je nastal video posnetek pričevanja, ki je izraz pisateljeve izkušnje italijanskega vojaka, interniranca v…

Pločevinasti zmaj

Taboriščni opus Nandeta Vidmarja obsega realistična in dokumentarna dela s portreti, podobami taborišča in prizori iz življenja internirancev. Aktiven je bil tudi v gonarški slikarski šoli. Pretežno je uporabljal svinčnik in kredo, v Renicciju pa rdečo kredo. Tam je nekaj časa delal v delavnici, kjer so interniranci izdelovali okrasne predmete iz pločevine in kosti. Iz tega obdobja je tudi pločevinasti zmaj, ki ima ob…

Zemljevid razmejitvene komisije

Nemški ponatis zemljevida Vojno geografskega inštituta (VGI) Kraljevine Jugoslavije iz leta 1940 je svojevrsten dokument razmejevanja od okupatorjev razkosane Slovenije leta 1941. Razmejitvena komisija med Nemškim rajhom in Neodvisno državo Hrvaško (NDH) je za določitev poteka nove meje na zemljevid s črnim tušem vnesla trigonometrične točke nekdanjega VGI, z rdečim tušem pa označila nekatere »štajersko-hrvaške« orientacijske kote ob meji. Z modro je zarisala mejo…

Servis Sèvres

O francoskem porcelanu ne moremo govoriti brez omembe manufakture Sèvres. Odličnost in eleganca jih odlikujeta že 300 let. Leta 1738 so na gradu Chateau de Vincennes začeli izdelovati ornamentirane in ročno poslikane dekorativne umetniške kose za bogate francoske družine. Proizvodnja se je kmalu preselila v Sèvres, v zahodno predmestje Pariza. Prelepi porcelanski krožniki s kobaltovo modrim robom so klasično oblikovani. Zlata obroba in drobni…

Spominski svečnik

Med najstarejše zbirke predmetov v Muzeju sodi zbirka partizanskih delavnic, ki so med drugo svetovno vojno izdelovale različne predmete, od orožja do otroških oblek, in z njimi oskrbovale partizansko gibanje. Glavnino zbirke je Znanstveni inštitut pridobil po razstavi partizanskih delavnic marca 1945 v Črnomlju, pozneje pa jo je Muzej še dopolnjeval. Med njihove izdelke sodi tudi spominski svečnik, izdelan v spomin Francu Rozmanu –…

Strelski periskop

V prvem obdobju vojne so bili avstro-ogrski vojaki brez ustreznih čelad. Njihovo osnovno vojaško pokrivalo je bila značilna vojaška kapa iz blaga z rozeto s cesarskimi inicialkami FJ (Franc Jožef 1.) in K (Karel). Ker kapa razen pred mrazom, dežjem in soncem vojakom v boju ni nudila prav nobene ustrezne zaščite, je bilo zlasti v prvem letu vojne zaradi poškodb glave veliko smrtnih žrtev….

Genscher na vojnem negativu Naceta Bizilja

»Bizilj, ste že tukaj!« je Naceta Bizilja, dolgoletnega urednika fotografije pri časopisni hiši Dnevnik, na železniški postaji v Ljubljani ogovoril slovenski zunanji minister dr. Dimitrij Rupel. Bilo je med vojno za obrambo samostojne Slovenije, v torek, 2. julija 1991, navsezgodaj zjutraj. Le nekaj ur pred tem – sredi noči – je Naceta Bizilja domov poklical predstavnik varnostne službe, naj se nemudoma zglasi v Šiški…

Škatla za bombone Šumi

Obiskovalcem stalne in občasnih razstav našega Muzeja pozornost in kanček nostalgije pogosto vzbujajo zlasti predmeti masovne proizvodnje, ki so tako ali drugače prisotni še danes. Med njimi je gotovo škatla s prikupnim motivom deklice, ki sega po bonbonih v vrečki, obkroženi z drugimi sladkimi dobrotami. Hkrati je to predmet, ki združuje na videz nezdružljivo: bonbone Šumi, avtomobilske žaromete in nagrado kresnik. Podatek, da gre…