Maturantje na ljubljanskih ulicah

mc640413_52

Foto: Marjan Ciglič

Ljubljanski dnevnik je 27. aprila 1964 pod tole sliko napisal: V soboto je po ljubljanskih ulicah, pa najbrž tudi po ulicah drugih slovenskih mest, spet odmevala pesem letošnjih maturantov. Slučajni sprehajalci so lahko opazovali navade in običaje generacije, ki se pripravlja na vstop v življenje ali pa na univerzo.

(Objavljeno v časopisu Dnevnik, 30.4.2014)

Največ povpraševanja po Rogovih športnih kolesih

mc640412_7

Foto: Marjan Ciglič

Po sliki sodeč o pomanjkanju koles v letošnji kolesarski sezoni ne bi mogli govoriti, vendar se od časa do časa, posebno v letošnji pomladi, le pripeti, da v naših trgovinah zmanjka določenih tipov teh množičnih prevoznih sredstev. Največ povpraševanja je po športnih kolesih tovarne Rog, ki so jih letos tudi največ prodali, če pa teh ni na zalogi, kupci prav radi segajo tudi po kolesih pretis, ki jih ima trgovina Volan stalno na zalogi. Razen teh dveh znamk koles so pri nas močno popularna tudi kolesa diamant. Tudi teh je v trgovini vedno dovolj, hkrati pa je letos dovolj tudi koles za otroke, je 25. aprila 1964 zapisal Ljubljanski dnevnik.

(Objavljeno v časopisu Dnevnik, 25.4.2014)

Velikonočni običaji – trkljanje s pirhi

“Trkljanje s pirhi, zanimiva velikonočna igra, ki je v navadi po večjih slovenskih krajih. Prvi igralec zatrklja pomarančo na mesto, in kjer se ustavi, postavi pirh. Drugi igralec stori isto, če pa zadene ob pirh prvega, plača ta drugemu igralcu dinar. Če je mnogo igralcev, kot vidimo tu na naši sliki, je igra jako zabavna.”

Tako so opisali običaj trkljanja s pirhi v Ilustriranem Slovencu, v številki, ki je izšla 13. aprila 1930. Objavljeno fotografijo hranimo v zbirki časopisa Slovenec.

SL8683

Žabji kraki na tržnici

Žabji kraki so danes prava specialiteta, navsezadnje tudi zato, ker jih je sila preprosto pripraviti. Žabje krake posolimo in pet minut mariniramo v nekaj kapljicah limoninega soka z dodatkom belega vina. V kozico nalijemo olje, jo segrejemo ter žabje krake na hitro popečemo, začinimo z nasekljanim česnom in zalijemo z belim vinom, na koncu pa jih potresemo s sesekljanim peteršiljem.

Najbrž je bil tak recept tudi včasih. Pred pol stoletja, ko je bila posneta ta fotografija, so se tak čas na trgu pojavile prve prodajalke žabjih krakov. Tisto leto sezona ni bila bog ve kako bogata. Lovci na žabe so znali povedati, da se jim lov ne izplača, saj je bil par krakov borih 30 do 40 dinarjev, pri čemer je za lov treba obilico truda, pa še ves si umazan in moker.

(Objavljeno v časopisu Dnevnik, 11. april 2014)

Velikonočni običaji – cvetna nedelja

Cvetna nedelja je zadnja nedelja pred veliko nočjo, ko krščanski verniki blagoslavljajo v šope povezano pomladansko zelenje ali oljčne veje, kar je razširjeno po vsej Evropi že od 9. stoletja dalje. S tem se verniki spominjajo slavnostnega prihoda Jezusa Kristusa, pred katerega so ljudje polagali oljčne veje, ko je na oslu prihajal v Jeruzalem. Cvetna nedelja je prav tako tudi uvod v veliki teden, ko se kristjani spominjajo zadnjih dni Jezusovega zemeljskega življenja.

O tem beremo tudi v Ilustriranem Slovencu, kjer so v številki 24. marca 1929 zapisali:

»Velikonočni prazniki se prav za prav začno že s cvetno nedeljo. Tedaj neso otroci v cerkev »butare«, zelenja z okraski, jabolki in pomarančami. Od »butar«, ki jih prinesejo otroci iz cerkve od blagoslova, se dobro spravi in zlasti ceni kot pripomoček zoper hudo uro oljka in šibje, ki je iz njega sestavljena »butara«, sadje pospravijo otroci, zelenje pa se da živini med krmo.«

Tudi v naši zbirki časopisa Slovenec smo našli nekaj fotografij.