Fotografska zapuščina

S prevzemom doma hranjene fotografske zapuščine fotografa Boža Štajerja smo v muzeju osnovali samostojen fond – Fond Boža Štajerja. Opus njegovega ustvarjanja, preko deset tisoč fotografij, pa se sicer v muzeju nahaja v še treh večjih fotografskih zbirkah, ki zajemajo obdobje od leta 1944 do 1953:

1) Fotografska zbirka Tekoče gradivo
S svojim fotoaparatom je Božo Štajer dokumentiral dogajanje v zaledju IX. korpusa. Ohranili so se posnetki razstave tiska IX. korpusa v Ajdovščini, fotografije proslave ob prvi obletnici ustanovitve IX. korpusa v Cerknem decembra 1944, prihod zavezniških letal nad Cerkno aprila 1945, itd..

2) Fotografska zbirka Foto Slovenija
Zapuščina Boža Štajerja se v zbirki prične s posnetki prvomajske parade leta 1946 v Kranju. Sledijo najrazličnejši panoramskimi posnetki, številni posnetki otrok v Mladinskih domovih, aktivno pa je znotraj Urada sodeloval tudi pri oblikovanju razstave ob obeležitvi desete obletnice ustanovitve KP Slovenije leta 1947. S fotoaparatom je spremljal tudi prve gradnje stanovanjskih blokov v Ljubljani, gradnjo tovarne Litostroj, tovarniško delo v Saturnusu, itd..

V drugem obdobju delovanja v Uradu (V letu 1948 je namreč služboval v podjetju Triglav film.) je Božo Štajer s svojim fotoaparatom beležil večinoma bolj razstavne, umetniške dogodke in državniške dogodke. Tako je na primer fotografiral dogajanje na drugem kongresu KPS, slovesnost ob imenovanju Josipa Broza Tita za častnega člana Akademije znanosti in umetnosti, proslavo stote obletnice smrti pesnika Franceta Prešerna v Vrbi, razstavo slik Božidarja Jakca, itd. Skupno število ohranjenih fotografskih posnetkov iz obeh obdobij delovanja v Uradu skupno presega sedem tisoč posnetkov.

3) Fotografska zbirka Exportprojekt
Delovno mesto v foto oddelku z nazivom fotoreporter novinar – publicistične stroke je Božo Štajer zasedel 1. septembra 1951, o kar nam priča ohranjena odločba izdana istega meseca. V našem arhivu se je iz obdobja službovanja v podjetju ohranilo približno tri tisoč negativov posnetih na film velikosti 6 x 6 ali 6 x 9 cm. Med njimi je zgolj petdeset barvnih negativov iz leta 1953 ter okvirno dvesto deset negativov t.i. turistične fotografije, iz junija 1952 ter iz prvih mesecev leta 1953. Glavnina njegovega fotografskega ustvarjenja pri podjetju je namreč bila beleženje industrijskih podjetij, tovarniških objektov, izdelkov ter beleženje novih gradbenih dosežkov.

%d bloggers like this: